Kako prepoznati slabo prekrvavitev?
Če kri ne teče tako dobro, kot bi morala, lahko opazite:
- občutek zbadanja in ščemenja
- hladne roke in noge
- bledo ali modrikasto kožo
- mišično šibkost
- odrevenelost
- bolečine v nogah pri hoji
- otekle vene
- rane ali razjede na koži
Vzroki za slabo prekrvavitev
Slabši krvni obtok je lahko posledica staranja, povezan pa je tudi z boleznimi srca in ožilja ter dejavniki tveganja, ki te bolezni povzročajo. Te bolezni namreč vplivajo na krvne žile, ki postanejo ožje in bolj toge, to pa otežuje pretok krvi po njih, zlasti v dele telesa, ki so oddaljeni od srca, kot so roke, noge in stopala.
Bolezni, ki lahko vplivajo na slabšo prekrvavitev:
- Ateroskleroza: nastane zaradi kopičenja maščobnega materiala, imenovanega plaki, v stenah arterij (po katerih se kri pretaka iz srca v preostale dele telesa). Zaradi tega se stene arterij strdijo in zožijo, dokler kri ne more pravilno prehajati od srca do preostalih delov telesa.
- Periferna arterijska bolezen (PAD): posledica kopičenja plakov na stenah arterij, običajno na nogah in stopalih. Gre za enak proces, kot se pojavi v srcu pri koronarni bolezni srca.
- Visok krvni tlak (hipertenzija): lahko poškoduje stene arterij in jih obremenjuje ter poveča tveganje za aterosklerozo in PAD.
- Srčno popuščanje: ko je srce oslabljeno in ne zmore dovolj učinkovito črpati krvi po telesu.
- Sladkorna bolezen: visoka raven sladkorja (glukoze) v krvi lahko sčasoma poškoduje krvne žile, kar povzroči nastajanje maščobnih oblog, ki zožujejo krvne žile.
- Debelost: prekomerna telesna teža lahko poveča tveganje za visok krvni tlak, sladkorno bolezen in povišan holesterol, kar lahko povzroči slabšo prekrvavitev.
- Raynaudova bolezen: to je bolezen, pri kateri stres ali nizke temperature poslabšajo pretok krvi v prste na rokah in nogah.
Ukrepi za izboljšanje prekrvavljenosti
Sedenje z dvignjenimi nogami
Kadar sedite skušajte imeti noge vsaj malenkost višje od bokov. Gravitacija bo tako pomagala, da bo kri prišla v noge in nazaj do srca.
Gibanje
Vsaka oblika vadbe pripomore k boljši prekrvavitvi. Smernice vsaj 150 minut zmerno intenzivne vadbe na teden (ali 75 minut visoko intenzivne vadbe) veljajo tudi za zimski čas. Gibanje bo poskrbelo, da se ogrejete in pospešeno dihate. K izboljšanju krvnega obtoka lahko pripomore tudi raztezanje telesa.
Zadostna hidracija
Približno polovica krvi je sestavljena iz vode, zato je hidracija ključnega pomena. Če ne pijete dovolj tekočine, je v telesu manj krvi, ki se lahko tudi zgosti.
Vira:
- British Heart Foundation: Have cold hands and feet? Here are 5 tips to improve circulation. Dostopno na: Have cold hands and feet? Here are 5 tips to improve circulation. Zadnji dostop: Februar 2025
- The Independent: 8 natural ways to help circulation problems. Dostopno na: 8 natural ways to help circulation problems. Zadnji dostop: Februar 2025
