Študija, objavljena v znanstveni publikaciji Science, ponuja svež pogled na to, kako možgani spremljajo in se prilagajajo na naše odzive na različne situacije – pa naj gre za pridobivanje novih izkušenj ali izboljšanje spretnosti.
Novi laboratorijski testi so pokazali, da se lahko za sposobnost hitrega učenja in prilagajanja naših pristopov glede na pretekle uspehe ali neuspehe, zahvalimo večopravilni skupini nevronov.
“Del čarovnije človeških možganov je njihova prilagodljivost,“ pravi avtor študije Ueli Rutishauser, profesor in direktor Centra za nevralno znanost in medicino v bolnišnici Cedars-Sinai Medical Center v Los Angelesu. “Študijo smo zasnovali tako, da bi ugotovili, kako lahko možgani stvari hkrati posplošujejo in se osredotočajo na podrobnosti. Oboje je ključnega pomena za doseganje ciljev,“ je še dodal.
Pri testu sodelovale osebe z epilepsijo
Da bi to dosegli, so znanstveniki preučili možgansko aktivnost 34 odraslih z epilepsijo, ki so jim v možgane vsadili elektrode, da bi ugotovili izvor napadov. Te elektrode so bile nameščene v medialni čelni skorji, ki igra ključno vlogo pri sledenju uspešnosti in opravljanju miselnih veščin.
Vsi poskusni zajčki so opravili dva kognitivna testa. ‘Stroop test’ od sodelujočega zahteva, da na glas prebere besedo za barvo – na primer rumena – ki je napisala z drugo barvo, na primer z vijolično. Med drugim testom pa so pacientom pokazali niz treh številk – na primer 3, 2, 2 – nato pa so morali sodelujoči pritisniti na gumb, ki je bil povezan s številko, ki se je v nizu pojavila le enkrat. V tem primeru je to gumb za številko 3. Med prvim testom morajo osebe rešiti konflikt v svoji glavi, da bi besedo prav prebrali, med drugim pa se morajo vzdržati impulza, da pritisnejo na gumb za številko, ki se pojavi najpogosteje.
Po opravljenih nalogah so elektrode pokazale, da sta bila na delu dva tipa nevronov: celice, ki so se aktivirale kot odgovor na napake, in celice, ki so se aktivirale po opravljenih težkih nalogah. “Ko smo opazovali aktivnost nevronov v tem možganskem predelu, nas je presenetilo, da večina od njih postane aktivna šele po sprejeti odločitvi ali zaključenem dejanju. To kaže na to, da je to področje bolj pomembno za ocenjevanje odločitev po opravljenem dejanju,” je povedal Rutishauser
Znanstveniki so tudi ugotovili, da v medialni čelni skorji nevroni, ki izvajajo dve vrsti sledenja uspešnosti – splošne povratne informacije, ki kažejo, da je šlo nekaj narobe, in specifične povratne informacije, ki nam povedo, kaj se je zgodilo – delujejo skupaj. “Verjeli smo, da so nekateri deli možganov namenjeni samo spremljanju splošnega delovanja, drugi pa samo spremljanju specifičnega. Študija je pokazala, da ni tako,” pravi Rutishauser.
Zakaj je študija pomembna?
Boljše razumevanje, kako se nevroni v tem predelu možganov odzivajo na povratne informacije in se učijo iz napak in uspehov, nam lahko nekoč pomaga pri zdravljenju duševnih težav, ki vključujejo nenormalno potrebo po sledenju uspešnosti, kot je obsesivno-kompulzivna motnja ali shizofrenija, pravi Rutishauser.
