Danes je svetovni dan zavedanja o avtizmu. Avtizem je motnja v razvoju z največjim primanjkljajem na področju socialne komunikacije in interakcije ter z izrazito stereotipnostjo oziroma nefleksibilnostjo na področju dejavnosti in interesov. Število ljudi z avtizmom se je v zadnjih dvajsetih letih povečalo za skoraj desetkrat, kar jo uvršča med najhitreje naraščajoče motnje. Danes ljudje z avtizmom predstavljajo en odstotek populacije. To pomeni, da je v Sloveniji približno 20.000 ljudi s to motnjo oziroma da se vsako leto s to motnjo rodi od 180 do 200 otrok.
Avtizem se pojavlja v različnih stopnjah intenzivnosti, zato je avtizem del spektra, ki ga imenujemo motnje avtističnega spektra, na kratko MAS. Nekateri ljudje imajo tako manjše težave, drugi pa celo življenje potrebujejo strokovno pomoč.
Motnja se začne kazati že v otroštvu, vendar je ni lahko diagnosticirati. Diagnoza namreč temelji na daljšem opazovanju vedenja osebe in ne na bioloških pokazateljih (ne vidi se s pregledom krvi ipd.). Avtizem je nevrološko-biološka motnja, ki je ne moremo ozdraviti, lahko pa simptome omilimo, če motnjo dovolj hitro odkrijemo.
Simptomi so običajno precej očitni, če znamo prepoznati znake
Simptomi pri otrocih so lahko naslednji:
- otrok se ne odziva na svoje ime,
- ne zna postaviti vprašanj, povedati kaj želi,
- razvoj govora zaostaja ali pa je bil prej govor razvit, potem pa kot, da bi se »izgubil«, ponavljanje besed, stavkov,
- ne sledi navodilom,
- včasih se zdi kot, da je gluh,
- ne kaže s prstom in ne pomaha z roko,
- raje se igra sam, ne kaže zanimanja za vrstnike,
- določene veščine osvaja zelo zgodaj,
- očesnega kontakta ni ali pa je minimalen – izmika direkten pogled v oči sogovornika,
- zdi se, kot da je v svojem svetu, drugi kot da zanj ne obstajajo,
- je hiperaktiven, ne sodeluje in rad »provocira«,
- ne zna pravilno – smiselno uporabljati igrač,
- »obsedenost«, navezanost na določen predmet, temo pogovora, risanko ali podobno,
- ne mara sprememb, vse mora biti po njegovih »pravilih«,
- je hipersenzibilen na določene zvoke, strukture npr. blaga,
- drugačna motorika
Glavna težavna področja ljudi z avtizmom imenujemo “triada primanjkljajev”. Gre za težave s socialno komunikacijo, socialno interakcijo in težavami na področju fleksibilnosti mišljenja.
Ljudje z MAS imajo tako težave na področju verbalne kot neverbalne komunikacije. Težko razumejo in uporabljajo obrazno mimiko in intonacijo glasu. Govor razumevajo zelo dobesedno in mislijo, da ljudje rečejo natančno to, kar mislijo, zaradi česar težko razumejo šale, sarkazem ter pogoste fraze in izreke. Težko prepoznavajo in razumejo čustva in občutja drugih ter imajo težave z izražanjem lastnih čustev in občutij, zaradi česar se težko vklopijo v družbo.
Pogosto so zelo odvisni od rutine in imajo posebne, neobičajne interese, v katere se zelo poglobijo. Značilna je tudi senzorna občutljivost, v otroštvu pa tudi težave z učenjem.
Otrok z avtizmom odraste v odraslega z avtizmom
MAS je motnja, ki traja vse življenje. Vzroka, zakaj nastane, ne poznamo. Raziskave sicer kažejo, da gre za kombinacijo dejavnikov, tako genetskih kot tudi okoljskih. Te lahko povzročijo spremembe v razvoju možganov. Na spletni strani avtizem.net zatrjujejo, da avtizma ne morejo povzročiti vzgoja in socialne okoliščine, prav tako zagotovo ni krivda na strani osebe z avtizmom ali njenih staršev.
Prej omenjena področja primanjkljajev se kažejo na različne načine, v različnih kombinacijah in z različno intenziteto. Posledično ne moremo primerjati dveh ljudi z enako diagnozo, saj lahko delujeta povsem različno, imata drugačne sposobnosti in se drugače prilagodita. Življenje in delo tistega z težjo obliko avtizma zahteva veliko potrpežljivosti in razumevanja, medtem ko se lažje oblike kažejo le v določenih posebnostih.
Vir: zveza-avtizem.eu, avtizem.net
