“S pravočasno diagnostiko prepoznamo številna tveganja za kronične presnovne ali rakave bolezni, ki so povezana s PCOS, z ukrepanjem pa tudi zmanjšamo tveganje za zaplete,” poudarja ginekologinja Dzhamilyat Abdulkhalikova, dr. med.
Veliko bolnic nediagnosticiranih
PCOS je najpogostejša hormonska motnja pri ženskah v rodni dobi, ki pa tudi z nastopom menopavze ne izzveni. Vzrok za nastanek je neznan, za bolezen so značilne spremembe v strukturi in delovanju jajčnikov. K razvoju verjetno prispevajo genetski in okoljski dejavniki, saj se pogosto ponavlja v družinah. Bolezen se običajno izrazi v adolescenci, lahko pa tudi kasneje. Značilno je tudi, da bolnice vstopijo v menopavzo nekaj let kasneje v primerjavi z zdravimi posameznicami, razlaga ginekologinja. “Jajčniki bolnic s PCOS proizvajajo previsoke ravni moških spolnih hormonov, kar zmoti ovulacijo in menstruacijski ciklus. Posledično imajo bolnice neredne ovulacije, nepredvidljive menstruacije ali celo izostanek menstruacij za več mesecev,” pove.
PCOS je pomemben javnozdravstveni problem. Prizadene približno 8–12 odstotkov žensk v rodni dobi, veliko bolnic je nediagnosticiranih.
Za postavitev diagnoze PCOS mora ženska izpolnjevati dva od treh kriterijev in sicer:
- Neredna ovulacija, ki se običajno kaže z nerednim menstruacijskim ciklusom ali z izostankom menstruacij.
- Klinični znaki visoke ravni moških spolnih hormonov oz. androgenov (poraščenost, akne, izpadanje las) ali laboratorijsko izmerjene zvišane ravni androgenov v krvi.
- Policistični izgled jajčnikov, ugotovljen z UZ preiskavo.
Kakšne težave povzroča?
PCOS vpliva na vsako žensko drugače, odgovarja Abdulkhalikova. Pojasni, da je klinična slika pestra in obsega celotni spekter – od blagih simptomov, do prizadetosti več organskih sistemov. “Bolnice imajo višje ravni androgenov, ki zavirajo rast in razvoj foliklov v jajčnikih in zmotijo proces ovulacije. Poleg tega imajo tudi zvišano raven inzulina, ker postanejo tkiva nanj manj odzivna (t.i. inzulinska rezistenca) in ga posledično trebušna slinavka proizvaja več. Visoke ravni inzulina spodbujajo nastanek androgenov, povečajo apetit in pospešujejo povečanje telesne mase.“
Simptomi PCOS se med bolnicami zelo razlikujejo, tudi pri isti bolnici se lahko sčasoma spremenijo in se pogosto pojavijo brez jasnega sprožilca.
Možni simptomi vključujejo:
- neredne, nepredvidljive ali odsotne menstruacije
- obilne in/ali podaljšane menstruacije
- prekomerna rast močnejših dlak na obrazu ali telesu (prsi, hrbet, trebuh in stegna)
- akne, mastna koža
- prekomerno izpadanje las, redčenje las
- neplodnost
- povečanje telesne mase, zlasti okoli trebuha.
Biološki in psihološki učinki PCOS, zlasti tisti, ki so povezani z debelostjo, telesno podobo in neplodnostjo, lahko vodijo do težav z duševnim zdravjem in družbene stigme.
Dzhamilyat Abdulkhalikova, dr. med., spec. ginekologije in porodništva
Zdravila ni, bolezen se z ukrepi obvladuje
Zdravila za to bolezen ni, s spremembami življenjskega sloga in nekaterimi zdravili oziroma prehranskimi dodatki lahko bolezen obvladujemo, jo omilimo in izboljšamo njen potek, pravi ginekologinja. “Cilj zdravljenja bolezni je ureditev menstruacijskega ciklusa, preprečevanje nastanka raka na maternici, zdravljenje neplodnosti, odprava presežka moških spolnih hormonov ter zmanjšanje presnovnih nepravilnosti, ki vodijo v nastanek kroničnih bolezni.“
Presnovnespremembe PCOS se s starostjo bolnic slabšajo. Bolnice imajo povečano tveganje za razvoj nekaterih bolezni:
- sladkorno bolezen tipa 2
- debelost
- visok holesterol
- srčno-žilna obolenja (visok krvni tlak, aterosklerozo, možgansko in srčno kap)
- rak maternične sluznice
Pomembno je izključiti druge bolezni, ki povzročajo podobno klinično sliko. Zato je obravnava PCOS kompleksna in poteka v sodelovanju z endokrinologi.
PCOS je eden od vodilnih vzrokov ženske neplodnosti
Po besedah sogovornice ima 70 do 80 odstotkov žensk s PCOS težave z neplodnostjo. Kot pravi, je spontana zanositev kljub bolezni možna, vendar manj verjetna v primerjavi z enako starimi zdravimi ženskami. “Težave z zanositvijo so povezane z motnjo ovulacije, ki jo povzroči hormonsko neravnovesje v telesu bolnic, dogajanje pa lahko poslabša prekomerna telesna teža, ki je prisotna pri večini bolnic. Poleg tega, imajo bolnice tudi večje tveganje za spontani splav v primerjavi z zdravimi posameznicami, v nosečnosti pa se pogosteje pojavijo nosečniška sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, preeklampsija in prezgodnji porod,” razlaga Abdulkhalikova.
Če bolnica s PCOS želi zanositi, najprej poskusijo z zdravili za sprožitev ovulacije (letrozol, klomifen citrat). Če v treh menstruacijskih ciklusih ne dosežejo ovulacije, se lahko odločijo za metodo drugega izbora – laparoskopsko elektrokoagulacijo jajčnikov. “Gre za kirurški endoskopski (minimalno invazivni) poseg, s pomočjo katerega s posebno električno iglo ali laserjem navrtamo nekaj luknjic skorjo jajčnika. S pomočjo te metode se pri polovici bolnic raven androgenov pomembno zniža in ovulacija vzpostavi, vendar ta učinek ni trajen. Poseg opravljamo redkeje. Če smo z navedenim zdravljenjem še vedno neuspešni ali če obstajajo tudi moški vzroki neplodnosti, zdravljenje nadaljujemo s postopki zunajtelesne oploditve,” razloži ginekologinja.
Po zdravljenju uspešno zanosi in donosi približno 70 odstotkov bolnic s PCOS
Zelo pomemben je življenjski slog
Abdulkhalikova poudarja, da vsem bolnicam s PCOS, neodvisno od reproduktivnih načrtov, svetujejo zdrav življenjski slog z zdravo prehrano in redno telesno vadbo. Za bolnice s čezmerno telesno težo je priporočljivo nadzorovano zmanjšanje telesne teže. “Zdrava prehrana in telesna dejavnost pomagata telesu učinkoviteje izrabljati inzulin, znižata raven glukoze v krvi in izboljšata kakovost življenja. Z izgubo telesne teže (vsaj za 10 odstotkov) se pri nekaterih bolnicah vzpostavijo ovulacije in redne menstruacije,” razloži. Dodaja, da pri bolnicah s prekomerno telesno težo uporabljajo tudi zdravila za sladkorno bolezen, ki povzročijo zmanjšanje inzulinske rezistence (metformin). Z nižanjem ravni inzulina izboljšajo presnovne procese, dosežejo nižjo raven androgenov, upočasnijo rast dlak in neredko vzpostavijo ovulacije.
Pri bolnicah, ki nosečnosti ne načrtujejo, ponudijo kombinirano oziroma progestagensko kontracepcijo ali maternični vložek. Hormonska kontracepcija pomaga nadzorovati menstruacijski ciklus, poleg tega tudi zniža raven androgenov in omili poraščenost in akne. “Nekatera druga zdravila (antiandrogeni), ki jih predpiše endokrinolog, lahko prav tako zmanjšajo rast dlak ali nastajanje aken,” sklene Dzhamilyat Abdulkhalikova.
