Tako pišejo na spletni strani klinike Reddy, kjer kot enega od razlogov, zakaj je treba moške skorajda prisiliti k obisku zdravnika, strokovnjaki omenjene strani vidijo tudi v pričakovanjih družbe. “Od moških se od zgodnjega otroštva pričakuje, da se držijo določenih družbenih pričakovanj, ki vključujejo izkazovanje moči, samozavesti in nepopustljive odločnosti. Iskanje zdravniške oskrbe se v tem kontekstu lahko dojema kot znak šibkosti ali ranljivosti. Zaradi te kulturne pogojenosti moški ne izražajo zdravstvenih skrbi in sprejmejo stoični pristop, ki ne upošteva dobrega počutja,” pišejo.
To pa ni edini razlog
Moški se zdravstveni oskrbi menda izogibajo tudi zato, ker jih je strah slabih novic. Zato ignorirajo simptome in odlagajo obisk pri zdravniku. “Med druge dejavnike spada tudi strah pred invazivnimi posegi ali fizičnim nelagodjem, povezanim z zdravniškimi pregledi. Na primer, možnost, da bi opravili pregled prostate in razpravljali o občutljivih temah, povezanih z reproduktivnim zdravjem, lahko povzroči veliko stisko. Strah, ki obdaja te izkušnje, lahko moške odvrne od tega, da bi poiskali zdravniško pomoč.”
Ozaveščanje o pogostih zdravstvenih težavah, preventivnih ukrepih in pomenu zgodnjega odkrivanja je zato za spodbujanje moških, naj bolje poskrbijo zase, ključno. Družinskega zdravnika v ZD Ljubljana Leona Kranjca, dr. med., spec. smo vprašali, katerih pregledov bi se morali redno udeleževati moški srednjih let.
Najprej v referenčno ambulanto
“Vsekakor naj bo to v prvi vrsti obisk referenčne ambulante izbranega zdravnika. Glede na starostno obdobje in morebitne pridružene kronične bolezni se namreč tam izvaja presejanje nenalezljivih kroničnih obolenj, ki so odgovorna za levji delež obolevnosti in umrljivosti tako moških kot žensk v odrasli dob,” pravi Leon Kranjec.
V referenčni ambulanti se po navadi opravijo meritev krvnega tlaka, snemanje EKG posnetka srca in laboratorijske preiskave krvi, ki vključujejo meritev krvnega sladkorja, holesterola in ledvičnega delovanja. “V primeru ugotovljene ogroženosti pa se opravijo tudi dodatne preiskave, na primer testi pljučne funkcije (spirometrija) ali pa meritve prekrvavitve golenskih žil dovodnic. Lahko pa se moškega vključi tudi v Center za krepitev zdravja, kjer obravnavamo široko zdravstveno problematiko – vse od življenja s kroničnimi obolenji pa do zdravega življenjskega sloga, duševnega zdravja in zdravega prehranjevanja, opustitve kajenja, zadostnega gibanja in tudi hujšanja.”
Ne pozabimo: Zgodaj odkrita bolezen je bistveno bolj ozdravljiva
Naš sogovornik opozarja tudi na pomen nacionalnih preventivnih programov za zgodnje odkrivanje raka pri moških. “Zaenkrat imamo le program SVIT, s katerim iščemo predoblike ali zgodnje oblike raka debelega črevesja. Zgodaj odkrita bolezen je bistveno bolje ozdravljiva, ker je najdena v zgodnejših stadijih. V prihodnosti se nam obetajo tudi drugi presejalni programi. V nekaterih slovenskih ustanovah tako že poteka pilotna raziskava TOGAS, katere namen je presejanje prekuženosti z bakterijo Helicobacter Pylori. Prisotnost te bakterije namreč močno poveča tveganje za nastanek raka želodca. V čast mi je, da v tej raziskavi sodelujemo tudi v naši ustanovi!”
