Movember je svetovni dobrodelen dogodek, med katerim si moški v znak podpore cel mesec november pustijo rasti brke, zaradi česar je dobil ime movember (moustache v angleščini pomeni brki).
Gibanje Movember se je začelo leta 2003 v Avstraliji ter se nato z leti razširilo po celem svetu. Po zaključku roza oktobra, ki je namenjen osveščanju raku dojke in preventive za žensko zdravje, se v mesecu novembru posvetimo preventivi za moško zdravje.
Tej temi pozornost namenjajo tudi pri Triglav, Zdravstveni zavarovalnici v članku MOVEMBER – mesec preventive za moško zdravje, ki ga v mesecu preventive moškega zdravja v celoti objavljamo na našem portalu.
Rak prostate
Prostata je majhna, orehu podobna žleza, ki proizvaja semensko tekočino, ki hrani in prenaša semenčice.
Rak prostate je najpogostejši rak v moški populaciji. Za njim obolevajo predvsem starejši, saj več kot dve tretjini bolnikov predstavljajo starejši od 65 let. Poznamo vrste raka, ki rastejo zelo počasi in so omejeni zgolj na prostatično žlezo, na žalost pa poznamo tudi take, ki so zelo agresivni in se hitro razširijo. Ravno zaradi slednjih moramo tej bolezni posvečati več pozornosti.
Kdo je ogrožen?
- višje tveganje imajo moški, ki imajo sorodnika (bližnjega), zbolelega za rakom. Če je to vaš brat ali oče, je tveganje dva do trikrat večje kot pri moških s sorodniki brez te diagnoze. Vpliv na tveganje nosi tudi gen BRCA2, ki povzroča raka dojke pri ženskah. Tako so bolj ogroženi moški z bližnjimi sorodnicami, obolelimi za rakom dojk, ki je posledica spremenjenega omenjenega gena;
- starost 65 let ali več;
- uživanje hrane z veliko maščobami (predvsem nasičenimi);
- čezmerna telesna teža;
- nizka telesna aktivnost.
Kdaj posumimo na bolezen prostate?
- pogosto uriniranje, zlasti ponoči;
- težave z začetkom uriniranja;
- počasnejše odtekanje urina, tanjši curek in občutek, da mehurja ni mogoče do konca izprazniti;
- bolečine med uriniranjem;
- kri v urinu ali spermi;
- pozni znaki pa so slabokrvnost in bolečine v kosteh.
Kaj lahko naredimo?
- poskrbimo za zdravo prehrano s čim manj živalskih maščob;
- poskrbimo za večji vnos sadja in zelenjave;
- vzdržujemo redno telesno aktivnost in zdravo telesno težo.
Rak mod
Rak mod ali testisov spada med redke bolezni, saj je njegov delež med rakavimi obolenji moških le 2-odstoten. Obolevnost je največja med moškimi, starimi 20–50 let, pri katerih je to najpogostejša rakava bolezen. Med temi so bolj ogroženi moški, ki so imeli v otroštvu razvojno napako – nespuščeno modo.
Modi sta parni žlezi, ki ležita v kožni vreči, imenovani modnik ali mošnja. V njiju nastajajo moške spolne celice semenčice in moški spolni hormon testosteron. Sestavljajo ju številni kanalčki, v katerih nastajajo semenčice. Kanalčki se združujejo v nadmodek, iz katerega vodi semenovod v sečnico, ki je v spolnem udu (penisu) in je skupno izvodilo za spolovila in izločala. Nadmodek leži tesno ob modu, na otip je podoben grobo vozličasti vrvici in ga je treba razlikovati od moda.
Kako opraviti samopregled?
Najprimernejše je, da si moda pregledate med ali po topli kopeli ali po prhi. Takrat je koža na mošnji voljna, mehka in primerna za otipanje struktur v njej. Pri tem uporabljajte obe roki in obe modi preglejte po enakem postopku.
- Z obema rokama primite mošnjo -> s palcem, kazalcem in sredincem obeh rok nežno orientacijsko pretipajte strukture ene, nato še druge strani, da zaznate, kaj in kje sta modi, obmodka in semenovoda.
- Nato se natančneje posvetite eni strani. Najprej s tipanjem poiščite nadmodek – mehko, na dotik rahlo občutljivo vozličasto strukturo nad modom in ob njem -> zatipajte semenovod, ki izhaja iz nadmodka in poteka za modom v sečnico. Čutite ga kot trdno, čvrsto in gladko cevko.
- Na koncu pretipajte še samo modo -> Biti mora gladko, brez oteklin ali zatrdlin; izjema je občasno tipna za proso velika zatrdlina, ki ni bolezenski znak. Sumljiva je le vsaka zatrdlina v globini moda, ne glede na velikost ali položaj. Zatrdlina ali oteklina se najpogosteje pojavi na sprednji strani moda. Pazljivo pretipajte še strukture druge strani.
Bi se radi o svojih zdravstvenih težavah pogovorili z zdravnikom na daljavo?
S prijaznimi in izkušenimi zdravniki vam pomagamo do zanesljivih odgovorov vse dni v letu. Več o zavarovanju Zdravstveni nasvet.
O avtorju:
Jani Petrović, dr. med., specializant dermatovenerologije
S študijem medicine je pričel leta 2009 na Medicinski Fakulteti v Ljubljani, od samega začetka je bilo njegovo interesno področje kirurgija. Tako je že tekom študija kot volonter delal na različnih področjih: na nevrokirurgiji, onkološki, vaskularni, maksilofacialni, plastični in ortopedski kirurgiji.