Nova študija 1 razkriva, da možgani gledalca ob ogledu bolečin na zaslonu aktivirajo enake predele, ki so vključeni pri zaznavanju dotika. To pomeni, da gledanje prizorov bolečine, lahko sproži občutke v telesu. Naši možgani “simulirajo” tuje bolečine, tudi če nas nihče ne dotika.
Predstavljajte si, da gledate film in glavni lik prejme udarec, opeklino ali druge boleče izkušnje. Morda zavijete z očmi, morda vas strese ali zazebe. Po novih pa spoznanjih vemo: vaših možganov to ne pusti ravnodušnih. Raziskava, ki so jo izvedli znanstveniki z univerz v Readingu, Amsterdamu in Minnesoti, kaže, da tisti deli možganov, ki jih običajno povezujemo le z gledanjem, vsebujejo tudi “zemljevid telesa”. Namesto da bi le “opazovali”, možgani simulirajo dotik in celo bolečino.
Kako so to dokazali
V raziskavi je sodelovalo 174 oseb, ki so gledale filme in posnetke s prizori udarcev, dotikov ali drugih bolečih izkušenj. Z naprednimi metodami analize možganskih odzivov so odkrili, da se ob gledanju takih prizorov aktivirajo ne le centri za vid, temveč tudi tisti, ki običajno obdelujejo dotik. Pri tem se aktivnost v možganih sklada z delom telesa, ki ga gledamo – npr. če je prikazana roka, se aktivira del “telesnega zemljevida” za roko.
Možgani ne ločijo vedno jasno, ali je dražljaj “spodaj” (fizični dotik) ali “zunaj” (gledanje nečesa bolečega). Del telesa se lahko odzove, kot da bi zaznal dotik.
To ni le zanimiva znanstvena ugotovitev
To ni le zanimivo spoznanje, ki odpira nove poglede na zaznavo bolečin in zmožnosti naših možganov. Prinaša tudi priložnosti za nova področja razvoja:
- Empatija in sočutje: Razumevanje, da možgani lahko “prevedejo” tujo bolečino v lastno zaznavo, ponuja nov pogled na empatijo. To bi pojasnilo, zakaj nas prizori bolečine v filmu ali v resničnem življenju lahko močno zadenejo – nismo le opazovalci, ampak aktivni “sodelujoči”.
- Klinični potencial: Avtorji raziskave ugotavljajo, da bi to mehaniko lahko uporabili za lažje preučevanje senzoričnih motenj, npr. pri avtizmu ali pri osebah, ki imajo težave z zaznavanjem telesa, ne da bi jih fizično obremenjevali.
- Krivulja bolečine in čustev: Ker bolečina ni le telesni občutek, temveč tudi čustveno stanje, ta ugotovitev kaže, da vidni dražljaji lahko vplivajo na telo. To kar odpira vprašanja o tem, kako mediji, filmi ali celo vsakdanji vizualni dražljaji oblikujejo naše zaznavanje bolečine, empatijo in telesno dobro počutje.
Omejitve in previdnost
Pri uporabi in nadaljnjem sklepanju pa ne moremo biti tako hitri in gledati poenostavljeno. Študija je pokazala možgansko aktivacijo. To pomeni, da možgani “simulirajo” dotik ali bolečino. A to ne pomeni, da je bolečina doživeta enako kot pri dejanskem telesnem udarcu. Intenziteta in kakovost zaznave sta lahko precej drugačni.
Prav tako je doživljanje in odzivanje na bolečino, ki jo doživlja nekdo drug, tudi spremenljivo. Odvisno je od posameznika, njegove empatije, čustvene povezanosti, preteklih izkušenj, konteksta gledanja itd. Naše razumevanje delovanja tega in drugih procesov v možganih še zdaleč ni popolno. Vsak dan se odkrije nekaj novega.
Dejstvo pa je, kar potrjujejo tudi rezultati raziskave “Watching Pain on Screen Can Make Your Body Flinch”: razkrivajo nekaj, kar ljudje pogosto občutimo – ob gledanju bolečine v drugih se nam nekje v telesu zdi, da jo začutimo tudi mi. Zdaj vemo, da to ni samo občutek – možgani to dejansko reproducirajo.
Bolečina in zaznava telesa nista nujno samo fizična. Del njune izkušnje je tudi vizualni in čustveni svet. Ste ob tem morda pomislili, kako filmi, mediji in izkušnje drugih, ki jih spremljate na zaslonih, vplivajo na naše telo, na čustva in na empatijo?
Poskus ukane možganov z umetno roko – video
Opombe in viri:
1 Dr Nicholas Hedger, Center za integrativno nevroznanost in nevrodinamiko – University of Reading, Free University Amsterdam, in Minnesota, ZDA
https://neurosciencenews.com/visual-pain-touch-perception-29990/
