Presenečeni boste, koliko napačnih prepričanj še vedno kroži o kašlju. Ti pa posledično vplivajo na to, da pogosto izberemo neučinkovite ali napačne ukrepe.
Kašelj je naravni obrambni mehanizem dihalnega sistema. Njegova funkcija je predvsem zaščitna – služi odstranjevanju izločkov, patogenov in drugih škodljivih delcev iz dihalnih poti, s čimer se ohranja prehodnost dihalnih poti ter zmanjšuje tveganje za vnetje in poškodbe tkiva. V nadaljevanju smo zbrali 5 najbolj zakoreninjenih mitov, ki krožijo med nami in ki največkrat ustvarijo zmedo pri ukrepanju.
Čeprav se kašelj pogosto pojavi pri prehladu, pa še zdaleč ni edini razlog, s katerim ga povezujemo. Kašelj ni bolezen, temveč simptom, ki je povezan s različnimi obolenji. Gre za zaščitni refleks, ki telesu pomaga odstraniti dražilce ali sluz iz dihalnih poti, in se lahko pojavi v različnih situacijah, vključno s tistimi, ki so povezane s psihološkimi dejavniki kot sta stres ali tesnoba.
Zakaj kašljate, tudi ko niste prehlajeni?
Čeprav kašelj pogosto povezujemo s prehladom, se lahko pojavi tudi povsem brez okužbe. Najpogostejši razlogi za to so:
- suh zrak: zlasti pozimi zaradi ogrevanja (izsušuje sluznico);
- alergije: cvetni prah, pršice ali hišni ljubljenčki;
- refluks kisline: kislina draži žrelo, zlasti ponoči;
- draženje v okolju: prah, dim, parfumi, čistila itd.;
- kašelj po okužbi: sluznica lahko ostane razdražena še tedne po prehladu ali gripi;
- stresna reakcija: nekateri pri napetosti ali živčnosti refleksno zakašljajo.
Kako si pomagati?
Vedno je najprej smiselno poiskati oziroma prepoznati vzrok. Če se pojavlja suh, dražeč kašelj, je to pogosto znak razdražene sluznice. Če pa je prisotna sluz, gre za produktivni kašelj, ki zahteva drugačen pristop.
Naj vam kašelj ne ukrade dneva. Fluimukan® vsebuje učinkovino acetilcistein, ki pomaga pri redčenju goste sluzi in s tem lajša izkašljevanje pri produktivnem kašlju. TUKAJ izveste več o delovanju in načinu uporabe.
Mit 1: “Kašelj je treba čim prej ustaviti.”
Resnica:
Kašelj ni vedno sovražnik. Pogosto je koristen simptom, saj z njim telo čisti dihala. Težava lahko nastane, ko skušate zatreti moker, produktiven kašelj. Takrat lahko začne sluz zastajati, kar samo še podaljša čas okrevanja.
Zakaj kašlja NE smete vedno zatreti?
Telo mora sluz izločiti, saj se v njej lahko razmnožujejo virusi in bakterije, zato njeno zadrževanje ni dobrodošlo. Če prehitro zatrete refleks kašlja, sluz zastaja in se kopiči v dihalnih poteh, ter lahko postane gostejša, kar dodatno otežuje izkašljevanje in lahko oteži dihanje. Zadrževanje sluzi poleg tega lahko povzroči draženje kašlja, pritisk v prsih in pogostejša nočna prebujanja, kar podaljša čas okrevanja.
Kako ukrepati?
Če imate preveč sluzi v dihalnih poteh oziroma pri produktivnem kašlju je ključna razredčitev sluzi. Če je ta gosta in lepljiva, potrebujete pomoč, ki bo sluz utekočinila in olajšala izkašljevanje. Zadostna količina tekočine, topel prostor in prava izbira pripravkov lahko naredijo veliko razliko pri produktivnem kašlju.
Ko se suh, dražeč kašelj spremeni v mokrega, je sluz priporočljivo razredčiti in tako pomagati pri izločanju iz pljuč in dihalnih poti. To olajša kašelj in pripomore k hitrejšemu okrevanju. Fluimukan® vsebuje učinkovino acetilcistein, ki pomaga razredčiti gosto sluz in omogoča lažje izkašljevanje. Več o delovanju in uporabi lahko preverite TUKAJ. Za izbiro primerne oblike – sirup, šumeče tablete ali v vrečki – se posvetujte s farmacevtom.
Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Mit 2: “Kašelj, ki traja več kot en teden, je vedno znak resne bolezni.”
Resnica:
Kašelj se lahko po okužbi nadaljuje še dolgo, tudi ko se že počutite bolje, saj razdražena sluznica potrebuje čas, da si popolnoma opomore. Povsem normalno je, da kašelj vztraja približno do tri tedne, pri gripi pa se lahko pojavlja tudi do štiri tedne.
Kdaj je čas za obisk zdravnika?
Razmislite o pregledu, če:
– kašelj traja več kot 4 tedne,
– se stanje poslabša,
– kašelj spremljajo visoka vročina, kri ali hudo težko dihanje,
– se kašelj pojavlja ponoči z močnim piskanjem.
Mit 3: “Pri hudem kašlju je treba veliko počivati.”
Resnica:
Pri kašlju počitek sicer pomaga, vendar popolna neaktivnost ni vedno najboljša rešitev. Zmerno gibanje lahko celo pospeši okrevanje, saj izboljša prekrvavitev, pomaga “premakniti” sluz in preprečuje njen zastoj v dihalih. Dolgotrajno ležanje pa lahko povzroči ravno nasprotni učinek – sluz ostane na mestu, se še bolj zgosti, izkašljevanje pa postane težje. V takem primeru lahko pomagajo:
- kratek sprehod na svežem zraku;
- nežen razteg ali lahka aktivnost po občutku;
- redno pitje tekočine, saj gibanje poveča potrebo po hidraciji;
- inhalacije tople pare, ki vlažijo dihalne poti in pomagajo razredčiti sluz;
- topli napitki, na primer čaj z medom ali ingverjem (ko se napitek nekoliko ohladi);
- dvignjeno vzglavje med spanjem, da sluz ponoči ne zastaja;
- vlaženje zraka v prostoru z vlažilcem ali mokro brisačo;
- topel tuš ali kopel, saj para pomaga navlažiti razdraženo sluznico.
Pomembno je poslušati telo – če nimate povišane temperature in imate dovolj energije, je lahka aktivnost pogosto bolj koristna kot celodnevno mirovanje.
Za več informacij o vrstah kašlja poglejte v slovar kašlja in poiščite najboljše rešitve zase.
TUKAJ vas čaka celoten slovar.
Mit 4: “Mleko povzroča več sluzi.”
Resnica:
To je eden najbolj razširjenih, a dokazano napačnih mitov. Mleko namreč ne poveča proizvodnje sluzi. Občutek, da jo povzroča več, nastane zato, ker je mleko gosto in se ob mešanju s slino lahko v ustih ustvari občutek “prevleke”. To pa ni sluz, temveč le začasen občutek, ki hitro mine.
Kaj storiti?
Če se vam zdi, da mleko poslabša občutek v vašem grlu, ga ne uživajte. Splošno pa velja, da ta mit ne drži.
Mit 5: “Med ni primeren pri kašlju.”
Resnica:
Med ima blagodejen učinek na razdraženo grlo in lahko pomaga pomiriti dražeč, suh kašelj. Edina izjema so dojenčki do enega leta starosti, pri katerih obstaja nevarnost okužbe z bakterijo Clostridium botulinum, zato uživanje meda zanje ni priporočljivo.
Pri kašlju se najpogosteje priporočajo tri vrste medu: akacijev med, ki je blag, tekoč in zelo nežen do razdraženega grla; lipov med, ki se tradicionalno uporablja pri prehladih zaradi svojega naravno pomirjujočega učinka; ter gozdni med, ki je nekoliko močnejšega okusa in se odlično obnese v toplih napitkih.
Kako ga uporabiti?
Topel čaj (ne vroč!) z žličko medu je klasičen način za naravno pomiritev kašlja.
Fluimukan® – tri oblike za učinkovito pomoč
- Fluimukan® šumeče tablete razredčijo gosto sluz.
- Fluimukan® sirup omogoča prilagajanje odmerka.
- Fluimukan® z okusom medu in limone poskrbi za napitek, ki dodatno pomiri.
Miti o kašlju so bodo še naprej krožili. Zato je toliko bolj pomembno razumevanje, kaj je res in kaj ne, saj to močno olajša izbiro ustreznih ukrepov. Ključno je, da znate prepoznati vrsto kašlja, izbrati ustrezen pristop ter telesu pomagati, da se hitreje razbremeni sluzi ali umiri draženje. S pravilno nego lahko simptome občutno omilite in si skrajšate čas okrevanja.
Dodatne informacije o vrstah kašlja in preverjenih rešitvah boste našli na TEJ POVEZAVI.
Vsebina je informativne narave in ni nadomestilo za obisk osebnega zdravnika ali posvet s farmacevtom. Pred uporabo natančno preberite navodila za uporabo zdravila! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Viri:
- NIJZ – Strokovna skupina za nalezljive bolezni. Priporočila za zaščito zdravja v sezoni okužb dihal. Dostopno na povezavi: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/priporocila-za-zascito-zdravja-v-sezoni-okuzb-dihal/
- NIJZ – Kako zmanjšamo možnost okužbe dihal? Dostopno na povezavi: https://www.nijz.si/nalezljive-bolezni/kako-zmanjsamo-moznost-okuzbe-dihal/
- NIJZ – Okužbe dihal v jesensko-zimskem času. Dostopno na povezavi: https://www.nijz.si/nalezljive-bolezni/okuzbe-dihal-v-jesensko-zimskem-casu/
- Morice A.H., Millqvist E., Bieksiene K. et al. ERS guidelines on the diagnosis and treatment of chronic cough in adults and children. Eur Respir J. 2020;55:1901136. Dostopno na povezavi: https://publications.ersnet.org/content/erj/55/1/1901136?implicit-login=true%26112
- British Thoracic Society. Clinical Statement on chronic cough in adults. 2023. Dostopno na povezavi: https://www.brit-thoracic.org.uk/document-library/clinical-statements/cough-in-adults/chronic-cough-in-adults/
- Mayo Clinic. Dr. James M. Steckelberg. Cough: Symptoms, Causes & When to See a Doctor. Dostopno na povezavi: https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/cough/symptoms-causes/syc-20351575
- Cleveland Clinic. Cough: Types, Causes, Treatment & Prevention. Dostopno na povezavi: https://my.clevelandclinic.org/health/symptoms/4049-cough
- NHS – NHS Editorial Team. Cough – Causes and Treatments. Dostopno na povezavi: https://www.nhs.uk/symptoms/cough/
- CDC – Respiratory Diseases Branch. Common Respiratory Symptoms: Cough. Dostopno na povezavi: https://www.cdc.gov/respiratory-illness/about/symptoms.html
