Večina od nas bo ob bolečinah v nogah najprej pomislila na pomanjkanje magnezija, velikokrat pa za tem simptomom tiči resna zdravstvena težava – periferna arterijska bolezen (PAB), ena od najpogostejših oblik ateroskleroze oziroma poapnenja žil, ki je pogostejša na spodnjih kot na zgornjih okončinah.
“Periferno arterijsko bolezen ima vsak šesti prebivalec Slovenije, starejši od 55 let. Pri tej bolezni se na steno ožilja spodnjih okončin nalagajo maščobne obloge, kar zmanjšuje pretok krvi in lahko v najhujših oblikah bolezni privede celo do odmrtja tkiva (gangrene) in amputacije uda. Obloge pa se nalagajo tudi v žilah srca in možganov, kar lahko privede do usodnih zapletov, kot sta srčni infarkt ali možganska kap. Brez prepoznave bolezni in ustreznega zdravljenja je bila usoda bolnikov s periferno arterijsko boleznijo slabša kot pri bolnikih z limfomi ali bolnicah z rakom dojke. Na srečo prepoznavanje in ustrezno zdravljenje zmanjša srčno-žilne zaplete najmanj za polovico. V zadnjih dveh letih se nakazujejo novi preboji na področju periferne arterijske bolezni z intenzivnim obvladovanjem motenj presnove maščob in kombiniranim protitrombotičnim zdravljenjem z acetilsalicilno kislino in majhnimi odmerki rivaroksabana,” je ob evropskem dnevu žil Združenje za žilne bolezni zapisalo v sporočilu za javnost.
Zadnja rešitev – amputacija
Ena največjih težav pri tej bolezni je tudi to, da prizadeti pogosto najprej pomislijo na druge vzroke. Nemško združenje za vaskularno kirurgijo in vaskularno medicino (DGG) poudarja, da si veliko ljudi napačno razlaga opozorilne znake in se po nasvet najprej obrnejo na ortopede. Glavni zdravnik klinike za žilno kirurgijo v bolnišnici Barmherzige Brüder v Regensburgu Markus Steinbauer pravi, da gre pri tej bolezni za počasi razvijajoča se bolezen, ki pogosto desetletja skoraj ne povzroča nobenih simptomov. Pri zelo slabi prekrvavitvi govorimo o močno napredovani bolezni, ki se kaže kot bolečina, ki se pojavi tudi v mirovanju, ali ranami, ki se ne celijo. Takrat so potrebni kompleksni posegi ali operacije na ožilju, grozi celo amputacija.
“Ožilne zožitve je danes v mnogih primerih mogoče zdraviti z nežnimi, tako imenovanimi endovaskularnimi posegi,” Focus citira vaskularne strokovnjake. Pri bolnikih, ki imajo zožene ali zamašene arterije, žile razširijo z balonskim katetrom ali stentom. V žilah, v katerih se je nabral kalcij, kirurgi z operativnim posegom odstranijo obloge ali pa okoli zamašene žile naredijo žilni obvod.
To so zgodnji opozorilni znaki periferne arterijske bolezni
Najpogostejši zgodnji opozorilni znak je bolečina v mišicah, ki se pojavi v mečih, stegnih ali zadnjici po dolgi hoji ali med vzpenjanjem po stopnicah.
Drugi znaki so:
• otrplost in šibkost v nogah
• hladna, bleda stopala in prsti
• hladna, bleda in lisasta koža
• suha koža nog in stopal
• izguba dlak na nogah
• zelo počasi rastoči nohti na nogah
• počasno celjenje ran
• bolečina v mečih, stegnih ali zadnjici med hojo
• bolečine v nogah in stopalih v mirovanju
• erektilna disfunkcija
Diagnoza periferne arterijske bolezni se lahko opravi preko hitre in neboleče meritve gleženjskega indeksa, ki v eni minuti izmeri tlak v žilah ter natančno in objektivno poda rezultate o prisotnosti bolezni.
Združenje za žilne bolezni
Kako lahko zmanjšamo verjetnost za nastanek motenj v krvnem obtoku?
Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s PAB dva- do trikrat pogostejša.
Krvni tlak: Visok krvni tlak je treba zdraviti, saj je to zelo pogost vzrok za aterosklerozo in bolezni srca. Idealna vrednost: pod 140 (sistolični) in pod 90 (diastolični).
Sladkorna bolezen: Povišane ravni sladkorja v krvi povzročajo dolgotrajne poškodbe krvnih žil.
Nikotin: Kajenje škodi žilam, saj toksini napadejo notranjo plast krvnih žil. To pa spodbuja aterosklerozo.
Prehrana: Na jedilniku naj bo veliko zelenjave in sadja ter polnozrnatih izdelkov, bogatih z vlakninami, in rib.
Telovadba: V svoj vsakdan vnesite vsaj malo telovadbe. Pojdite po stopnicah namesto z dvigalom, pogosteje se vozite s kolesom, pojdite na sprehod …
Na nekatere dejavnike, ki tudi vplivajo na nastanek PAB, kot so starost, spol, genetska nagnjenost, pa ne moremo vplivati.
