V članku Triglav zdravja lahko preberete, zakaj je tako pomembno varovati otroško kožo in kako to najbolj varno storite.
Starši bodimo za zgled
Pomembno je, da kot starši otroke naučimo pravilnega obnašanja na soncu. Zavedati se moramo, da soncu nismo izpostavljeni zgolj na morju ali plaži, ampak tudi na igralih, med igranjem nogometa na prostem, pri kolesarjenju, potepih in izletih v naravo ali na sprehodu po mestu.
Sevanje je v poletnem času najmočnejše med 10. in 17. uro, zato je bolje, da se v tem času zadržujemo v senci. Ob gibanju na prostem moramo kožo pokriti z oblačili, si na glavo nadeti klobuk, ki ima široke krajce, da nam nudi senco, ter si oči zaščititi s sončnimi očali. Veliko ljudi se ne zaveda dejstva, da ultravijolični žarki prodirajo skozi oblake ter da nas sonce lahko opeče tudi na oblačen dan.
Kdaj uporabiti kreme z zaščitnim faktorjem?
Tiste predele kože, ki jih z oblačili ne moremo prekriti, je treba dodatno zaščititi s kremo z ustreznim zaščitnim faktorjem. Tu pa se pojavlja vedno več vprašanj, ali so te kreme varne. Določene študije so namreč v krvi uporabnikov pokazale manjše koncentracije kemičnih spojin, ki se uporabljajo kot zaščitni faktorji v kremah.
Kako torej postopati, da ne povzročamo več škode kot koristi? Seveda je potrebno ustrezno znanje o sestavi zaščitnih krem, ki nam bo razblinilo dvome in pomirilo strahove.
Katere vrste krem z zaščitnim faktorjem poznamo?
Kreme z zaščitnim faktorjem glede na sestavine delimo v dve skupini: tiste, ki kot zaščito vsebujejo mineralne delce, ter tiste, pri katerih za zaščito pred UV-žarki poskrbijo kemične spojine. Obstajajo tudi takšne zaščitne kreme, ki vsebujejo kombinacijo obeh snovi, torej mineralnih delcev in kemičnih snovi.
Za otroke so primerne kreme z mineralnimi delci.
Kreme z mineralnimi delci ali mineralni zaščitni faktorji kot zaščito vsebujejo cinkov oksid in/ali titanijev dioksid. Gre za delce, ki jih s kremo nanesemo na kožo in tam tudi ostanejo, v telo se ne absorbirajo, zato zdravju niso škodljivi. Ultravijolični žarki se od mineralnih delcev na koži dobesedno odbijejo.
Slabost mineralnih krem je ta, da mora biti za ustrezno zaščito pred UV-sevanjem gostota mineralnih delcev v kremi dovolj visoka, kar pa naredi kremo gosto in slabše mazljivo. Po nanosu na kožo takšna krema za seboj pušča belkasto plast, kar je lahko za uporabnike kozmetično nesprejemljivo. Zadnja leta se na tržišču pojavljajo mineralne zaščitne kreme, katerih delci so zmleti v mikro ali celo v nanodelce, kar nekoliko izboljša kozmetični izgled.
Kreme s kemičnimi spojinami
Kreme, pri katerih zaščita temelji na kemični osnovi, vsebujejo kemične snovi, kot so oksibenzon, avobenzon, oktil salicilat, oktokrilen in druge. Določene raziskave so te snovi našle v krvi preiskovancev. Vendar zaenkrat dokazov, da je ta najdba zdravju škodljiva, nimamo. Trenutni dokazi pričajo, da je izpostavljenost kože soncu bistveno bolj nevarna, kot bi lahko bila nevarna izpostavljenost kemičnim sestavinam krem za zaščito pred soncem.
Prednost krem, ki vsebujejo kemične snovi kot filtre, je namreč ta, da nudijo visoko zaščito pred UVA in UVB-žarki, ob nanosu pa za seboj ne puščajo belkastega izgleda.
Kaj je še pomembno pri izbiri sončnih krem?
Ko izbiramo sončno kremo, moramo biti pozorni na še nekaj podrobnosti. Prvi podatek je SPF oziroma zaščitni faktor, ki nam pove, kako učinkovita je krema pri zaščiti pred UVB‑žarki. To so ultravijolični žarki krajše valovne dolžine, ki povzročajo opekline kože in poškodbe kože, te pa z leti vodijo do rakastih obolenj.
Večina zaščitnih krem, ki so danes na tržišču, vsebuje tudi zaščito pred UVA-žarki. Gre za ultravijolične žarke daljše valovne dolžine, ki prodirajo globlje v kožo in so glavni krivec staranja kože, dolgoročno pa sodelujejo tudi pri poškodbah kože in nastanku raka kože.
Vsekakor je smiselno uporabljati kreme s SPF 50 ali več. Na trgu obstajajo tudi kreme s SPF 100 in čeprav je razlika v deležu filtriranih UVB-žarkov le kakšen odstotek, je dokazano, da je v praksi ta razlika zelo pomembna. Razlog je dejstvo, da ob običajnem nanosu sončne kreme praviloma nanesemo manj kot polovico priporočene količine. To pomeni, da je po nanosu kreme s SPF 50 zaščita dejansko samo okoli faktorja 12–15. Posledično z nanosom kreme s SPF 100 dosežemo višjo zaščito.
Na trgu je na voljo kar nekaj različnih oblik zaščitnih faktorjev pred soncem, od krem in losjonov do razpršil in stikov. Pri uporabi pršil morate biti posebej pozorni, da otrok sredstva ne vdihne. Zato zaščitno sredstvo v obliki pršila najprej razpršite na dlan, nato pa nanesite na kožo otroka.
Kaj je ključno za zaščito kože pred soncem?
Pri zaščiti kože pred soncem je ključno, da otroka naučimo, naj se zadržuje v senci, naj si kožo pokrije z oblačili, ki prekrijejo ramena, ter naj na glavi nosi klobuk in oči zaščiti s sončnimi očali.
Ko kože ne moremo ustrezno zaščititi z zgoraj omenjenimi ukrepi, je pomembno, da odkrite predele kože dodatno zaščitimo s kremami z zaščitnim faktorjem. Kremo moramo nanesti v zadostni količini ter nanose ponavljati vsaki dve uri. Kot varni so se pokazali zaščitni faktorji na mineralni osnovi, zato je skrb pred nevarnimi vplivi krem odveč.
Opekline, sploh tiste v otroštvu, puščajo trajne posledice na koži, ki z leti vodijo v nastanek kožnega raka, zato je ustrezna zaščita otrok pred soncem še toliko bolj pomembna.
Pripravila: Jasmina Demšar, dr. med., spec. dermatovenerologije
Vir: https://zdravstveninasvet.triglavzdravje.si/zascita-otrok-pred-soncem-varna-uporaba-krem
Se je tudi vam ali vašemu otroku pojavila zdravstvena težava pa bi se radi o tem pogovorili z zdravnikom? Preverite, kako enostavno do zdravstvenega nasveta zdravnika družinske medicine in drugih specialistov na daljavo.
ŽELITE IZVEDETI VEČ?
