Medicinska hipnoza – kdaj jo uporabiti in kako pomemben je izbor izvajalca

Že vrsto let medicinska hipnoza ni več alternativna metoda zdravljenja, pridobiva namreč mesto v resni klinični praksi, še posebej v tujini.

V Sloveniji sta ledino na tem področju orala prof. dr. Marjan Pajntar (tudi ustanovitelj DMHS) in pa psihologa prof. dr. Maks Tušak in dr. Janez Rojšek, ki sta jo s pridom začela uporabljati pri delu s športniki. V zdravstvu se je pri nas medicinska hipnoza porodila leta 1962, ko je prof. dr. Marjan Pajntar, specialist ginekologije in porodničarstva, začel z uporabo medicinske hipnoze v porodništvu, in sicer za zmanjševanje bolečin pri porodu.         

Kaj je hipnoza?         

Hipnoza je budno stanje zavesti z usmerjeno pozornostjo, zmanjšano zunanjo zavestnostjo in povečano sugestibilnostjo. Hipnoza ni spanje. Je stanje povečane osredotočene koncentracije, povečane sposobnosti sprejemanja sugestij (navodil) terapevta in stanje velike sprostitve.

Kaj je medicinska hipnoza?         

Medicinska hipnoza je psihoterapevtski pristop za premagovanje psihičnih in telesnih težav. Medicinska hipnoza je uporaba psihoterapevtskih pristopov v stanju hipnoze. V hipnotičnem stanju je psihoterapija lahko toliko bolj učinkovita, saj so terapevtove sugestije v povprečju 10-15x močnejše kot pa v normalnem budnem stanju. Obvezno jo mora izvajati strokovno usposobljen terapevt, običajno zdravnik ali psiholog. V stanju hipnoze misli ne begajo več sem ter tja, pač pa se osredotočijo samo na terapevtove sugestije. Pacient (oz. klient) tudi lažje dostopa do svojih podzavestnih vsebin in jih (če želi) poda terapevtu.

Kaj se dogaja v hipnotiziranih možganih?         

Včasih je bilo dokazovanje sprememb v možganih pod hipnozo tavanje v temi. Z novimi tehnologijami pa smo v zadnjih dveh desetletjih uspeli dokazati, kaj se dejansko dogaja v možganih hipnotiziranega človeka. Raziskave encefalografskih posnetkov možganskih valov so pokazale, da je hipnoza bolj podobna budnemu stanju kot pa spanju, spremenjeno pa je na primer delovanje alfa valov. S pozitronsko emisijsko tomografijo so ugotovili, da je tudi pretok krvi v možganih spremenjen, skladno s tem se v hipnotičnem stanju aktivirajo mnogi predeli možgan, ki se v normalnem budnem stanju ne.

Miti o hipnozi          

Okoli hipnoze se vrti veliko napačnih prepričanj in mitov. K temu so tudi ogromno prispevali odrski hipnotizerji in čarodeji. Eno izmed najbolj pogostih mišljenj o hipnozi je, da ima hipnotizer skoraj popolno moč nad subjektom. Resnica je, da v hipnotičnem stanju nikakor ne izgubimo pregleda nad zavestjo in nadzora nad samim seboj. Hipnotizer nikakor nima skoraj popolne moči nad subjektom.

Ljudi je tudi pogosto strah, da ne bodo dosegli dovolj globokega transa in da ne bodo hipnotizirani. Velikokrat se obremenjujejo, kakšen vpliv bo to imelo na zdravljenje. Pričakujejo, da bo izkušnja hipnotičnega stanja nekaj popolnoma drugačnega kot normalno budno stanje.

Terapevti moramo zato pred vsako terapijo pacienta z opisanimi dvomi poučiti, da bo v hipnotičnem stanju v bistvu slišal vse, le da bodo šumi, ki ne bodo deležni usmerjene pozornosti, potisnjeni nekoliko v ozadje zaznavanja.

Pacientu moramo pojasniti, da bo le v stanju globoke sprostitve, da je hipnoza nekaj čisto naravnega in da je to stanje, s katerim se je v preteklosti gotovo tudi nevede že kdaj srečal. Pacienti, ki pridejo v terapijo, včasih mislijo, da bodo v hipnozi priznali svoje najgloblje skrivnosti. Resnica je, da se v hipnozi zavedamo, kaj govorimo, in da ne rečemo, pa tudi ne naredimo ničesar, kar ne bi sami želeli ali kar bi bilo etično sporno. Ali bo pacient oz. klient priznal svoje globoke skrivnosti, je odvisno le od zaupanja med njim in pa terapevtom.

Kaj zdravimo z medicinsko hipnozo?

Z medicinsko hipnozo smo zelo uspešni pri ljudeh z nizko samozavestjo in slabo samopodobo. Uspešni smo pri ljudeh, ki so izgoreli. Takšnim ljudem lahko z nekaj preprostimi sugestijami v hipnozi ponudimo znatno olajšanje v vsakodnevnem funkcioniranju. Uspešni smo tudi pri zdravljenju raznih strahov in odvajanju od raznih razvad kot so kajenje in prenajedanje, ter drugih resnih oblik odvisnosti.

Tudi anksiozne motnje, kot so panični napadi in generalizirana anksiozna motnja idr., je možno pozdraviti. Z medicinsko hipnozo zdravimo tudi depresijo in OKM. Na psihiatričnem področju je medicinska hipnoza vse bolj priporočljiva tudi kot dopolnilna metoda zdravljenja motenj hranjenja, ki so zelo trdovratne za zdravljenje.

Posebno poglavje so psihosomatske bolezni, kjer je medicinska hipnoza zelo učinkovita. Naj omenimo še glavobole, kjer lahko z medicinsko hipnozo dobro lajšamo bolečino in jih tudi preprečujemo. Pri dermatoloških boleznih smo uspešni pri zdravljenju bradavic, aken in luskavice.

Velikokrat ljudi zanima, ali je možno z medicinsko hipnozo zdraviti težave pri otrocih. Otroci so zelo sugestibilni (nagnjeni k sprejemanju sugestij tako v normalnem stanju kot hipnotičnem), zato je pri njih hipnotična terapija precej učinkovita. Pogosto jim s terapijo v hipnozi lahko pomagamo premagati razne težave kot so uriniranje v posteljo in trema (strah) pred nastopanjem ali pa druge specifične strahove. Ni čudno, da pediatri visoko sugestibilnost otrok velikokrat izkoristijo za preusmerjanje pozornosti pri cepljenju ali pa pri odvzemu krvi, velikokrat celo brez same vpeljave v hipnotično stanje. Visoka sugestibilnost otrok se odraža z dobrimi rezultati pri zdravljenju tikov, jecljanja, grizenja nohtov, nočnega stiskanja zob in raznih oblik odvisnosti. Hitro lahko pozdravimo tudi tremo pred nastopi.

Hipnoza je stanje velike sproščenosti in osredotočenosti, zato ni presenetljivo, da lahko pri otrocih z ADHD dobro lajšamo simptome in znake te bolezni. Ravno v zadnjem mesecu je izšel članek, ki prikazuje učinkovitost takega programa dela pri otrocih z ADHD pri nas, v Sloveniji.

Ker je indikacij za medicinsko hipnozo veliko, najpomembnejše podajamo še v obliki alinej:

• Nizka samozavest in samopodoba, stres, anksioznost, trema, izgorelost,
• Generalizirana anksiozna motnja, panični napadi, specialne fobije, agorafobija, socialna fobija,
• Jecljanje, tiki,
• Razne razvade, npr. kajenje, grizenje nohtov, odvisnost od mobilne tehnologije, druge oblike odvisnosti,
• Motnje hranjenja, debelost,
• Depresija,
• Psihosomatske bolezni
  • Težave z ranami na želodcu in dvanajstniku, sindrom iritabilnega kolona, funkcionalna dispepsija,
  • Stresna kardiomiopatijo oz. sindrom zlomljenega srca (kardiospazem),
  • Nekatere oblike pogostih reaktivacij herpesa,
  • Nekatere kronične (psihosomatske) bolečine – npr. psihosomatska bolečina v križu, psihosomatski glavoboli, fibromialgija, kronična pelvična bolečina pri ženskah,
  • Sindrom kronične utrujenosti,
  • Nekatere oblike koprivnic oz. urtikarij,
  • Somatoformna avtonomna disfunkcija (sindrom Da Costa),
  • Pretirano potenje (hiperhidroza),
  • Motnje spolnih funkcij (psihogena impotenca, prezgodnja ejakulacija),
  • Stresna amenoreja (odsotnost menstruacij),
  • Disociativna anestezija oz. izguba občutka (npr. izguba občutka na roki po tipu rokavice),
  • Disociativna motorična motnja oz. izguba sposobnosti gibanja (npr. psihosomatska enostranska zakrivljenost vratnih mišic oz. tortikolis),
• Nevroze, OKM (obsesivno-kompulzivno motnjo),
• ADHD,
• Bruksizem (nočno škripanje in stiskanje zob),
• Postravmatska stresna motnja in druge stresne motnje,
• Uriniranje v posteljo pri otrocih,
• Širok sklop glavobolov,
• Nekatere dermatološke bolezni, predvsem bradavice, luskavica, akne,
• Kronična nevropatska bolečina,
• Pareza mišic po nevroloških boleznih v zgodnjem obdobju rehabilitacije,
• FHA – Funkcionalna hipotalamična amenoreja (oblika neplodnosti pri ženskah).
• Disociativna motorična motnja oz. izguba sposobnosti gibanja (npr. psihosomatska enostranska zakrivljenost vratnih mišic oz. tortikolis).

Kot zanimivost naj še omenimo, da tudi zobozdravniki uporabljajo medicinsko hipnozo za zmanjševanje strahu pred posegom in namesto lokalnega anestetika ali pa kot dodatek k anestetiku. V UKC Ljubjana že nekaj časa tudi izvajajo možganske operacije v budnem stanju pod medicinsko hipnozo (t.i. hipnosedacija). Hipnozo s pridom izkoriščamo tudi pri pripravi športnikov. V zadnjem času pa je tudi prišlo do popularizacije priprave na porod z medicinsko hipnozo.

Kako izbrati ustreznega terapevta medicinske hipnoze?

To je zagotovo pomembno vprašanje, na katerega je ob poplavi samooklicanih terapevtov (medicinske) hipnoze (oz. hipnoterapevtov), ki so se v zadnjem času razrasli pri nas, kot se razrastejo gobe po dežju, potrebno odgovoriti.

Vsakdo je zagotovo že kdaj opazil kakšen oglas na družabnih omrežjih ali pa drugje, kjer to oglašujejo. Nekateri terapevti so sicer kredibilni, vendar je mnogo takih, ki to niso (in ti običajno svojo dejavnost najbolj intenzivno oglašujejo). Oglašujejo zdravljenje različnih psihičnih težav s hipnozo. Ob tem se ne zavedajo, da marsičesa ne poznajo in ne razumejo ter da stvari mnogo preveč poenostavljajo.

Hipnoza sama po sebi ni način zdravljenja. Je le orodje, ki nam pomaga, da lažje izvajamo psihoterapijo in da je ta na pacientu (klientu) bolj učinkovita. Potrebno je razumeti, da doseči hipnotično stanje pri nekem pacientu (klientu) sicer ni problem, samo zdravljenje (psihoterapija) v tem stanju pa zahteva ustrezno predznanje s področja medicine, psihologije in psihoterapije. Zahteva znanje, ki ga ima ustrezno usposobljen zdravnik, lahko tudi zobozdravnik, psiholog, psihoterapevt. Neusposobljenim hipnoterapevtom neredko primanjkuje tudi etičnosti in samokritičnosti.

Na kaj morate biti pozorni pri izboru terapevta

Kako torej izbrati kredibilnega terapevta medicinske hipnoze, ki mu lahko zaupate, in ki ve, kaj dela? Najbolje je, če preberete njegov življenjepis in njegovo izobrazbo. Nujno je, da gre za zdravnika, zobozdravnika ali psihologa, psihoterapevta, predvsem pa je najbolj enostavno, da preverite, ali se je izobraževal pri Društvu za medicinsko hipnozo Slovenije (DMHS). Če se je, se bo z diplomo tega društva zagotovo izkazoval.

V Sloveniji je edina kredibilna organizacija, ki ponuja izobraževanja s področja medicinske hipnoze, ki jih akreditira zdravniška zbornica, le Društvo za medicinsko hipnozo Slovenije (DMHS) do pred kratkim pod vodstvom pokojnega prof. dr. Marjana Pajntarja. DMHS izobražuje le zdravnike, zobozdravnike, psihologe in izjemoma nekatere zdravstvene delavce. Seveda pravno izvajanje medicinske hipnoze pri nas še ni urejeno, kakor tudi ni še dorečen in sprejet zakon o psihoterapevtski praksi, zato so možnosti za laično delo pri nas odprte.           

Predstavitev avtorjev članka

Prof. dr. Matej Tušak, univ. dipl. psih. 

Je študiral psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaposlen je na Fakulteti za šport, kjer predava občo psihologijo in psihologijo športa. Predava tudi na Medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru, drugih fakultetah v Ljubljani, Kopru, Mariboru, v tujini pa na univerzah Baku-Azerbaijdžan, Zagrebu, Splitu, Skopju, Mostarju, Trstu in Celovcu, Sarajevu ter Univerzi Kore v Enni na Siciliji. Je avtor več kot 20 različnih knjig s področja psihologije in preko 500 znanstvenih in strokovnih člankov. Predava po športnih društvih, šolah, podjetjih, vodi najrazličnejše delavnice na temo stresa, motivacije, agresivnosti, osebnostne rasti, timskega dela, komunikacije, učinkovitega vodenja in drugih psiholoških tem doma in v tujini. Izvaja psihoterapijo in medicinsko hipnozo, pripravlja športnike na nastope na največjih tekmovanjih. Bil je vodja psihološke podpore na petih olimpijskih igrah. Sodeloval je z mnogimi nosilci medalj na največjih tekmovanjih (Maze, Peterka, Vehovar, Žbogar, Dragič, Šporar, Šeško, idr.). Je soavtor mobilnih aplikacij DAYACT, Persona Animal, 24alife, Stres idr. Je predsednik Sveta Olimpijskega inštituta na OKS, član različnih strokovnih panožnih svetov in član različnih psiholoških združenj po svetu. Dolga leta je bil sodelavec najboljše bolnišnice na svetu Mayo clinic v Rochestru.
Kontakt: 041 676 221, [email protected]

Maks Tušak

Maks Tušak je študent zadnjega letnika medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti. Aktivno se izobražuje v Društvu za medicinsko hipnozo Slovenije – DMHS. Ukvarja se s hipnotično terapijo bolečine, kožnih bolezni, psihosomatike, hipnoanestezijo in hipnoanalgezijo ter jačanjem samozavesti in samopodobe. Je avtor ali soavtor več znanstvenih in strokovnih člankov s področja medicine, medicinske hipnoze. Sodeluje pri tečajih medicinske hipnoze in psihične priprave mladih športnikov, predava pa tudi po različnih podjetjih.
Kontakt: 041 676 221, [email protected]

Več informacij: https://tusak.eu/, Instragram;