Kaj naj bi med pravzaprav naredil? Ozdravil prehlad? Ublažil kašelj? Nemara oboje? Ima med v resnici zdravilno moč ali gre le za učinek placeba? Vse to smo raziskali v obsežni literaturi in znanstvenih delih ter našli osupljive podatke.
Med v svetu znanosti
Znanost je našla odgovore na vsa vprašanja o medu. Med ni le placebo in dajanje medu v čaj ali v usta ni samo navada. Vse to ima znanstveno podlago. Med v zeliščnem čaju, denimo, krepi delovanje zdravilnih rastlin, medtem ko z žličko medu naravnost pod jezik dosežemo njegovo neposredno vsrkanje v krvni obtok in hitrejše delovanje.
Raziskave so pokazale, da med deluje baktericidno, protivirusno in protiglivično. Krepi imunski sistem in blagodejno učinkuje na grlo, zlasti pri vnetjih zgornjih dihalnih poti. Zaradi sladkosti spodbuja tvorbo sline, kar dodatno ublaži razdraženo in suho grlo. Uspešno zdravi številna vnetja, med njimi tudi okužbe dihal, ki jih običajno spremlja dolgotrajen kašelj. Učinek medu so primerjali z učinkom aktivnih sestavin sirupov proti kašlju in pokazalo se je, da je med blagodejnejši in boljši – saj ima, poleg tega da uspešno blaži kašelj, le redko stranske učinke.
Vse pogosteje med uporabljamo kot sladkorno podlago pri sirupih proti kašlju. Glede na to, ali je kašelj produktiven ali neproduktiven, mu dodamo različne zdravilne rastline, denimo materino dušico, navadni slez, trobentico, bršljan in podobno. Velja prepričanje, da med celo krepi delovanje aktivnih sestavin teh rastlin.
Znanost vse bolj preučuje zdravilne učinke medu pri blaženju otroškega nočnega kašlja. Raziskave mu pripisujejo antitusične lastnosti, zaradi katerih blaži suh in dražeč kašelj. Kljub temu je treba upoštevati nekaj omejitev. Med je priporočljiv za otroke po dopolnjenem letu dni, prej pa ne, in sicer zaradi povečanega tveganja za alergijo pa tudi slabe odpornosti otroškega organizma na bakterijo Clostridium botulinum. Če je ta prisotna v medu, lahko povzroči botulizem.
Verjamete tem rezultatom?
Znanstveniki verjamejo, da redno uživanje medu pomaga pri zdravljenju kašlja ob okužbah dihal. Temu ni težko verjeti – treba je le pokukati v kemično zgradbo medu. Med je zmes več kot 70 različnih sestavin. Vsebuje različne vrste ogljikovih hidratov, beljakovine, proste aminokisline, flavonoide, rastlinske hormone in encime. Bogat je z vitamini – vitaminom C, riboflavinom (B2), niacinom (B3), pantotensko kislino (B5), biotinom (B7) in folno kislino (B9). Od mineralov vsebuje kalij, natrij, kalcij, magnezij, železo, baker, mangan, klor, fosfor, žveplo, jod in številne druge.
Zaradi vitamina C, flavonoidov, fenolne in organskih kislin, encimov glukoze oksidaze in katalaze ter derivatov karotenoida ima med močne antioksidativne učinke. Zaradi vodikovega peroksida, visoke vsebnosti sladkorja in nizkega pH deluje protibakterijsko. Navsezadnje pa je odveč poudarjati pomembnost vsake sestavine medu, saj prav vse skupaj vplivajo na končni obrambni odziv telesa na bolezen.
Literatura:
1. Herman, A. C., et al. 2012. Effect of Honey on Nocturnal Cough and Sleep Quality: A Double-blind, Randomized, Placebo-Controlled Study. Pediatrics. 130 (3): 465–471.
2. Olabisi Oduwole et al. 2012. Honey for acute cough in children. Cochrane Systematic Review – Intervention.
Foto: Profimedia
