“Mlade ženske, zlasti mladostnice, so predstavljale najbolj ranljivo populacijo glede izrazitega povečanja razširjenosti diagnoz s področja duševnega zdravja med pandemijo, pri čemer je bila najbolj izrazita razširjenost motenj hranjenja,” so zapisali avtorji v prispevku, objavljenem v ugledni strokovni publikaciji JAMA Network Open. Število obolelih se je podvojilo, ugotavljajo avtorji.
Opozarili so tudi na povečano število anksioznih in depresivnih motenj ter motenj pozornosti. Čeprav so študije, izvedene kmalu po pandemiji, že nakazale na izboljšanje duševnega zdravja med mladostniki, globalne študije, ki bi preučevala navedene trende po letih in spolu še ni, dodajajo avtorji.
Porast tudi v Sloveniji
Ali so podoben trend opazili tudi pri nas, smo preverili pri Andreji Modrin Švab, strokovni vodja svetovalnice za motnje hranjenja MUZA.
“V svetovalnici opažamo predvsem porast motenj hranjenja pri mladih, od trinajstega do osemnajstega leta (srednja adolescenca), in sicer gre za dekleta z anoreksijo,” pritrjuje.
Presojamo glede na povpraševanje po terapijah pri nas iz strani staršev za svoje otroke in tudi starši se želijo oziroma so pripravljeni vedno bolj se vključiti sočasno v skupine za starše, dodaja psihologinja in geštalt psihoterapevtka. V Svetovalnici MUZA imajo sicer 2 skupini po 10 oseb.
Vzrokov več
Na vprašanje, kaj bi lahko bilo v ozadju porasta diagnoz duševnega zdravja, je zdravnica in vodilna avtorica študije Loreen Straub, s Harvardske medicinske šole v Bostona, odgovorila, da lahko le ugibajo in zato spodbujajo k nadaljnjim študijam na globalni ravni.
Pandemija je posegla v vsakodnevne rutine praktično vseh ljudi, povečala socialno izolacijo in finančno obremenitev družin ter zmanjšala dostop do zdravstvene oskrbe. Zlasti med mlajšimi ljudmi je to privedlo do “splošnega pomanjkanja strukture”, še špekulira Straubova.
Prav tako je manj telesne aktivnosti lahko povzročilo psihološke stiske pri mladih zaradi spremembe v teži, kar se lahko izrazi prek motenj hranjenja. Na drugi strani pa bi lahko povečanje, dodaja vodilna avtorica študije, pripisali večjemu prepoznavanju simptomov in motenj s strani skrbnikov, saj so ti s svojimi otroki preživeli več časa in tako lažje prepoznali težave v duševnem zdravju.
Če se vi ali vaš bližnji znajde v stiski, pri sebi opaža(te) znake anksioznosti ali depresije, lahko svoja vprašanja postavite na forumu Depresija, anksioznost in razpoloženjske motnje. Na forumu Motnje hranjenja pa lahko najdete informacije o bulimiji, anoreksiji in prenajedanju. Forum je namenjen vsem, ki ne najdejo izhoda iz teh problemov.
