Vse prepogosto se dogaja, da v praksi dogovorjena preživnina ni izplačana preživninskemu upravičencu skladno z dogovorom. Preživninski upravičenci so tako prisiljeni biti boj za sredstva, ki jim pripadajo.
Vzroki, zakaj prihaja do tega, so različni. Ena od uporabnic foruma Med.over.net je iskala nasvet za zelo specifično situacijo. Mama dveh otrok je po moževem odhodu ostala sama z dvema otrokoma. »Pred leti sta se dogovorila za preživnino, s katero že tako ali tako pogosto zamuja, zdaj pa se je zgodilo, da je zbolel in je že dva meseca v bolnišnici, trenutno v komi. Njegova trenutna partnerica sicer obljublja, da bo namesto njega nakazala preživnino, a o tej ne duha ne sluha,« je uporabnica opisala razmere. Ker mama prejema zgolj minimalno plačo, je preživljanje treh oseb v teh časih še poseben izziv. Zanimalo jo je, kaj lahko v takšni situaciji stori.
Uporabniki foruma so ji svetovali, naj se po pomoč obrne na pristojni Center za socialno delo ali na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, če pogovor z novo partnerko ne prinese rezultata. Številni bi se v takih primerih obrnili po nasvet k pravnim strokovnjakom ali razmislili o možnosti izvršbe.
Več možnosti, kako do preživnine
Eden od možnih korakov je, da se posameznik obrne na pristojni Center za socialno delo po nasvet, druga možnost je prej omenjeni preživninski sklad. Od septembra lani so spremenjeni pogoji za uveljavljanje pravice do nadomestila preživnine. Po novem ni več treba sprožiti izvršilnega postopka pred pristojnim sodiščem, da bi lahko uveljavljali pravico do nadomestila preživnine. To velja tudi v primeru, če preživninski zavezanec biva v tujini. Nova ureditev prav tako ne določa več najnižjega zneska nadomestila preživnine.
Po prejemu zahteve za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine sklad preživninskega zavezanca pozove, da se v osmih dneh pisno izjavi o zahtevi za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine. Na podlagi dejanskega stanja nato sklad izda odločbo, s katero odloči o zahtevi. V primerih, ko je bil postopek izvršbe neuspešno zaključen ali traja več kot dva meseca, sklad o zahtevi za priznanje pravice do nadomestila preživnine odloči brez poziva preživninskemu zavezancu. Enako velja v primeru, če otrokov zakoniti zastopnik skladno z mednarodnimi konvencijami in bilateralnimi sporazumi poda pisno zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine.
Pravica do nadomestila preživnine se ne more uveljavljati za nazaj, poleg tega je višina nadomestila preživnine določena. Zato je finančno bolj ugodna možnost vložitev izvršbe. Sodišče namreč lahko izterja preživnino v celoti in za nazaj ter tekočo preživnino, če ima preživninski zavezanec sredstva.
Izognite se stroškom
Iskanje pravice na sodišču lahko za posameznika pomeni stroške, ki jih ne zmore. Za take primere je smotrno imeti zavarovanje pravne zaščite. Omenjeno zavarovanje pomeni, da tveganje visokih odvetniških in sodnih stroškov nosi zavarovalnica.
V sklopu paketa Družina, ki ga nudi Zavarovalnica ARAG, so kriti odvetniški stroški, sodne takse, sodna povprečnina, sodni stroški. Poleg tega zavarovanje krije tudi stroške izvensodnih poravnav, mediacij, stroške prič in tolmačev, stroške od sodišča imenovanih izvedencev, s sodno odločbo naložene stroške nasprotne strani in dodatne materialne stroške. V primeru sojenja v tujini so kriti tudi potni stroški. Zavarovalnica ARAG poskrbi tudi za polog varščine do 100.000 evrov.
Pomembno: Zavarovanje ne velja za primere, ki so se zgodili pred začetkom zavarovanja. Predvidena čakalna doba za pravno zaščito na področju Družina je šest mesecev. V primeru sporov v zvezi z očetovstvom je čakalna doba devet mesecev, ko gre za spore med starši in otroki pa 12 mesece. V času od začetka zavarovanja do poteka čakalne dobe zavarovalnega varstva ni.
Direktor Zavarovalnice ARAG Marko Vončina pojasnjuje, da so povprečni stroški v takih primerih okoli 1.300 evrov. V primeru, da so potrebna dodatna mnenja ali je treba vlagati več ugovorov, pa ti stroški lahko precej poskočijo, tudi na več kot štiri tisoč evrov.
Dosegla zvišanje preživnine
Mama, ki je imela urejeno pravno zaščito, je na sodišču želela doseči zvišanje preživnine. S pomočjo odvetnika ji je uspelo dokazati, da lahko nekdanji mož plačuje višjo preživnino, ne zgolj simbolične. Za sodne stroške je poskrbela Zavarovalnica ARAG.
Pomoč je iskal tudi zavarovalec, ki so mu znižali plačo in ni več zmogel plačevati dogovorjene preživnine. Ker se z nekdanjo ženo nista mogla dogovoriti, je pravico iskal na sodišču. S pomočjo odvetnika je uspel uveljaviti znižanje preživnine. Ker je imel urejeno zavarovanje pravne zaščite, je stroške krila zavarovalnica.
