V objemu narave, obdane s parki, sprehajalnimi in kolesarskimi potmi boste našli Terme Dobrna, termalno zdravilišče z več kot 620-letno tradicijo.
Pohvalijo se lahko s štirimi hoteli in SPA-suitami, skupno 421 ležišči, vrhunsko kulinariko in seveda zdravstvenimi in wellness strokovnjaki, katerih dober glas sega tudi v tujino. Nekoč je prišel celo do italijanske filmske dive Sofije Loren, ki je Terme Dobrna obiskala zaradi težav z zanositvijo. Danes je ponosna mama dveh sinov …
A Terme Dobrna niso le priljubljeno zdravilišče za ženske z ginekološkimi težavami. Svojo ponudbo vse bolj usmerjajo v posameznika, ki se zaveda pomena preventive. “Pri nas gostom poleg savn in masaž ponujamo tudi prilagojeno prehrano, ki jo prilagodimo željam in potrebam. Tistim, ki želijo shujšati, je na voljo dietetičarka, ki pripravi jedilnik, in tudi fitnes trener, ki se vsakemu gostu posveti individualno. Smo edine terme, ki omogočajo infuzije vitaminov in antioksidantov, ponujamo pa tudi posvet s psihoterapevtom. Eden od naših adutov pa je tudi lega, saj smo obdani z naravo in odmaknjeni od trušča. Imamo pitnik termalne vode, energijske točke, izvajamo ‘forrest peting’ …” del raznovrstne ponudbe opisuje Žužana Šeruga, vodja prodaje Term Dobrna.
K njim se na rehabilitacijo zatekajo predvsem bolniki z nevrološkimi težavami, novo upanje pa ponujajo tudi tistim, ki so zboleli za lymsko boreliozo.
V Sloveniji je borelioza po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi. “Pojavlja se po celi državi in letno beležimo okoli 5.000 -7.000 zbolelih,” pravijo na NIJZ.
“Terme Dobrna je edino slovensko naravno zdravilišče, ki ima dovoljenje Ministrstva za zdravje za izvajanje zunajbolnišnične specialistične infektološke dejavnosti. Osebno se že od leta 1990 posvečam skrbi za ustrezno diagnostiko in zdravljenje bolnikov, obolelih z lymsko boreliozo, prav tako sem motiviral skupino “borelijskih” bolnikov, da je ustanovila Društvo bolnikov z boreliozo, ki ima od leta 1997 sedež v Celju in predstavlja edino tovrstno društvo v Sloveniji, saj so njegovi člani iz celotne Slovenije,” nam je zaupal prim. mag. Branko Šibanc, dr. med., spec. infektolog, ki je tudi predsednik omenjenega društva in vodi Infektološko ambulanto v Termah Dobrna.
Novo upanje za bolnike
“V naši ambulanti se oglašajo predvsem bolniki, ki sumijo, da so oboleli po vbodu klopa, vendar jim tega v osnovnem zdravstvu niso dokazali oziroma jim ne verjamejo, da so težave kljub prejetemu antibiotiku še prisotne. Veliko jih prihaja po drugo mnenje in po več kot treh neuspešnih terapijah v zadnjih 20 letih. Prihajajo tudi bolniki s t.i. postlymskim sindromom, kjer poleg antibiotika iščejo dodatne možnosti za izboljšanje kvalitete življenja, ki se jim je drastično poslabšalo po zdravljenju borelioze v bolnišnici,” je povedal prim. mag. Šibanc, ki tudi pravi, da zdravljenja ne nudijo kot izoliran paket, marveč je del celotnega procesa, ki zajema diagnostiko, zdravljenje in psihosocialno okrevanje po dolgotrajni bolezni. “Bolnik pri nas torej ne dobi zgolj antibiotika, ampak upoštevamo njegove želje in potrebe. Obstaja tudi peščica ljudi, ki se ne želijo zdraviti s sintetičnimi antibiotiki in tudi te osebe lahko pri nas dobijo nasvete za uspešno okrevanje po okužbi z Borrelia burgdorferi in pridruženimi obolenji, ki jih na človeka prenese okužen klop.”
Borelioza ni edina bolezen, ki jo prenašajo klopi
Klop lahko na človeka prenese kar 83 znanih povzročiteljev bolezni, med katerimi so bakterije, virusi, glivice in paraziti. “V Sloveniji je poleg prenosa borelioze pogosta tudi okužba z anaplazmo, erlihio, virusom klopnega meningoencefalitisa, bartonelo, babesio, franciselo tularensis …, ki se zdravijo z različnimi antibiotiki. Ni redko, da se bolnik z enim vbodom klopa okuži z dvema ali celo tremi povzročitelji, na kar se pogosto pozablja in bolniki po osnovnem zdravljenju čez nekaj tednov ali mesecev ponovno obolijo oziroma se po primarni terapiji ne počutijo zdravi.”
Osnova vsakega pregleda je podroben pogovor z bolnikom in klinični pregled pacienta. “Prav ta pogovor je največkrat ključ do pravilne klinične diagnoze. Laboratorij je pri tej bolezni sekundarnega pomena, saj je serologija pogosto nepovedna. Če so potrebne dodatne preiskave, bolnike usmerimo v ustrezne slovenske nacionalne laboratorije, vse pogosteje pa se poslužujemo tudi nekaterih evropskih akreditiranih specializiranih laboratorijev, ki se ukvarjajo s tovrstnimi obolenji.”
Kako uspešno je zdravljenje?
Narava bolezni terja, da bolniki z dolgotrajnimi težavami, poleg ustaljenih antibiotikov prejmejo specialne antibiotike za spremljajoče okužbe, če jih dokažejo. “Poleg tega pa bolnikom svetujemo jemanje imunomodulatornih zdravil, ki potencirajo zavrto imunost, ki je posledica klopovega vboda. Manj je namreč znano dejstvo, da klopova slina, poleg anestetika vsebuje tudi specifične proteine, ki imobilizirajo imunski sistem bolnika, s čimer se omogoči napredovanje borelijske okužbe. Predvsem se to nanaša na naravno imunost, npr. delovanje celic ubijalk, katerih aktivnost je po vbodu lahko zavrta. Prav tako se ob okužbi izloča v telesu več vnetnih faktorjev, ki jih je treba ponovno uravnovesiti, kar dosežemo z dodatki, ki jih bolniki pri nas dobijo ob antibiotikih.”
Poleg sintetičnih antibiotikov lahko terapijo po potrebi podaljšajo z liposomalno obliko rastlinskih antibiotikov iz ZDA, ki so prestali evropsko registracijo v Bruslju.
Šibanc pravi, da je zdravljenje lymske borelioze ob ustrezni potrditvi bolezni zelo uspešno, celo popolno, in to ne glede na trajanje bolezenskih simptomov in znakov.
“Pri t.i. kroničnih oblikah bolezni najdemo pogosto spremljajoča obolenja in okužbe, ki jih je treba dodatno zdraviti in šele nato bolnik ozdravi. Pri bolezni, ki je še aktivna in jo povzročata bakterija ali virus, je ozdravitev ob ustrezni izbiri antibiotikov oziroma virustatikov praviloma popolna. Pomembno je zaporedje uporabljenih zdravil in njihova kombinatorika. Le redko bolnik potrebuje daljše antibiotično zdravljenje z enim antibiotikom. Pri bolnikih s postlymskim sindromom pa se simptomi praviloma omilijo oziroma redkeje izničijo, dokler je bolnik pod terapevtskim nadzorom specialista.”
“Bolniki razmišljajo o samomoru”
“Zdravljenje bolnikov z boreliozo terja specialna znanja in široko poznavanje psihosocialne interakcije, v katera zapade bolnik, kjer bolezen ni bila pravočasno prepoznana,” opozarja naš sogovornik. Nekateri bolniki po njegovih besedah razmišljajo celo o samomoru, saj mnogokrat niti v družini ne najdejo podpore. “Posledično imajo zdravstvene težave tudi njihovi najožji svojci. Pristop do zdravljenja mora biti kompleksen, in to je naša edinstvenost, saj navedene težave bolnikov prepoznamo in jih ustrezno usmerimo k ustreznim terapevtom. Zagotovimo jim dodatno mnenje nevrologa, psihiatra, psihoterapevta, kliničnega dietetika, nudimo jim balneoterapijo, fizioterapijo, delovno terapijo, 24-urni medicinski nadzor in nego.”
Takšno zdravljenje pa je na žalost za zdaj še samoplačniško.