Luskavica je pogosta, kronična nenalezljiva imunsko pogojena vnetna bolezen, ki se najpogosteje kaže z rožnatimi bunčicami in ploščami, pokritimi z belimi luskami. Na svetu ima luskavico približno 125 milijonov ljudi, v Sloveniji pa se ocenjuje, da je bolnikov okoli 35.000. Pri moških in ženskah se pojavlja enako pogosto, pri odraslih v primerjavi z otroki pa praviloma pogosteje. Dva vrhova pojavljanja predstavljata 16–22 let in 55–60 let. Za bolezen je značilen kroničen potek z občasnimi spontanimi, različno dolgimi obdobji izboljšanja.
Kljub velikemu številu predlaganih mehanizmov za nastanek in vzdrževanje luskavice natančen patogenetski model bolezni še vedno ni v celoti pojasnjen. Na luskavico vplivajo številni dejavniki, klinično pa se izrazi ob genetski nagnjenosti in sočasnem vplivu dejavnikov okolja. Najpomembnejši znani dejavniki okolja, ki lahko sprožijo nastanek bolezni ali jo poslabšajo, so mikrobi, zdravila, mehanske poškodbe kože, kajenje, prekomerno uživanje alkohola, prekomerna telesna teža in psihogeni stres.
Luskavica v ploščah
Približno 90 odstotkov vseh oblik predstavlja kronična luskavica v obliki plošč. Spremembe se lahko pojavijo kjerkoli na telesu, vendar se običajno pokažejo s simetričnimi, različno intenzivno rožnato obarvanimi, zadebeljenimi in z belimi luskami pokritimi področji kože na kolenih, komolcih, zadnjici in lasišču. Luskavica v ploščah lahko zavzema le majhen delež telesne površine ali prizadene skoraj celotno površino kože. Spremembe nohtov lahko opazujemo pri približno 50 odstotkih bolnikov kot drobne vdolbine, belo obarvane predele, oljnim madežem podobne spremembe, v napredovalih primerih pa je lahko noht popolnoma spremenjen. Druge, redkejše oblike luskavice predstavljajo kapljična, luskavica s pordelostjo celotne kože (eritrodermična) in luskavica z gnojnimi mehurčki (pustulozna).
Prisotnost bolezni nohtov lahko podvoji tveganje za nastanek psoriatičnega artritisa.
Pridružene bolezni
Med pogoste pridružene bolezni sodijo psoriatični artritis, srčno-žilne bolezni, duševne bolezni, metabolni sindrom, nealkoholna zamaščenost jeter, kronična vnetna črevesna bolezen in maligna obolenja. Psoriatični artritis se razvije pri 7–40 odstotkih bolnikov z luskavico, navadno več let po pojavu luskavice. Višje tveganje za razvoj psoriatičnega artritisa opazujemo pri bolnikih s prizadetostjo lasišča in nohtov, medtem ko povezava s samo izraženostjo bolezni ni povsem jasna.
Napredek pri razumevanju in zdravljenju bolezni
V preteklih letih je bil opazen izjemen napredek pri razumevanju nastanka bolezni, njene genetske zasnove, pridruženih bolezni ter zdravljenja z biološkimi zdravili. Medtem ko za zdravljenje blagih oblik zdravilo prvega izbora še vedno predstavljajo topikalni pripravki v obliki krem, mazil, gelov in raztopin, so za zdravljenje zmernih do hudih oblik ključna biološka zdravila, tako zaradi njihove učinkovitosti kot ugodnega varnostnega profila. Kljub temu da bolnikov z luskavico ne znamo ozdraviti, pa lahko z ustreznim zdravljenjem bolezen dobro obvladamo, tako da zmanjšamo telesno in duševno breme bolezenskega procesa, ustrezno prepoznamo in zdravimo pridružene bolezni, svetujemo spremembo življenjskega sloga in zdravljenje prilagodimo vsakemu posamezniku.
