O tem, zakaj je Ludwig van Beethoven, oglušel, kroži več teorij. National Library of Medicine na svoji spletni strani piše, da je najverjetneje oglušel zaradi kompresije osmega lobanjskega živca, kar naj bi bilo povezano s Pagetovo boleznijo kosti, pri kateri kosti nenormalno rastejo, se povečajo in zmehčajo. “Beethovnova glava je bila povečana, imel je poudarjeno čelo, veliko čeljust in štrlečo brado – lastnosti, ki so skladne s Pagetovo boleznijo. Sčasoma mu klobuk in čevlji niso bili več prav.”
V filmu “Nesmrtno ljubljena”, ki temelji na Beethovnovem življenju, so kot vzrok glasbenikove izgube sluha omenjali nevrosifilis in možganske travme zaradi padcev in očetovih zlorab. Te teorije pa je ovrgla obdukcija, ki jo je 27. marca 1827 na Dunaju opravil Karl Rokitansky, oče sodobne anatomije. Rokitansky je identificiral enakomerno gost lobanjski svod ter debele in zakrčene slušne živce, kar je skladno s Pagetovo boleznijo kosti. Nadaljnje preiskave niso pokazale znakov arteritisa v slušnih arterijah ali ponavljajočega se vnetja srednjega ušesa. Jetra pa so bila atrofična in cirotična.
Je bilo krivo ceneno vino?
Sedaj, skoraj 200 let po njegovi smrti, je analiza njegovih las razkrila visoke ravni svinca, arzena in živega srebra, so uredniku revije Clinical Chemistry sporočili raziskovalci.
Raziskovalci so analizirali dva pramena. V enem so našli 380 mikrogramov svinca na gram lasu, v drugem 258 mikrogramov. Normalna raven svinca v enem gramu las je približno 4 mikrograme. Raven arzena je bila 13-krat nad normalno ravnijo, raven živega srebra pa štirikrat.
Vzrok za tako visoke ravni svinca bi lahko bil povezan z njegovimi težavami s prebavili in gluhostjo. “To so najvišje ravni v laseh, ki sem jih kdaj koli videl,” je za New York Times dejal soavtor Paul Jannetto, patolog na kliniki Mayo. Ena od teorij za povečane ravni svinca je povezana z vinom, ki ga je Beethoven menda oboževal. V tistih časih so cenenemu vinu pogosto dodajali svinčev acetat, ki ima sladek okus. Po poročanju New York Timesa je vino takrat zorelo v svinčenih kotličkih, zamaške so pred uporabo namočili v svinčeno sol in Beethoven je verjetno pil iz svinčene skodelice. Poleg tega so svinec dodajali zdravilom. Za lajšanje simptomov naj bi Beethoven hkrati jemal do 75 zdravil, od katerih so mnoga verjetno vsebovala tudi svinec.
“Verjamemo, da je ta najdba pomemben del kompleksne sestavljanke in bo zgodovinarjem, zdravnikom in znanstvenikom omogočila lažje razumevanje skladateljevih težav,” pravijo raziskovalci, ki pa ob tem poudarjajo, da ni znano, ali se raven svinca v laseh ujema z ravnjo svinca v krvi, a višje koncentracije svinca v laseh so bile povezane z boleznijo ledvic in jeter.
Nove ugotovitve temeljijo na rezultatih raziskav DNK analize, izvedene marca 2023. Vzorci so pokazali tudi, da je bil Beethoven genetsko dovzeten za bolezni jeter in je v času smrti trpel za hepatitisom B.
