O tem, kako daljša samoizolacija vpliva na nas je bilo že kar nekaj govora. Ker ostajamo doma in se izogibamo socialnega stika z drugimi ljudmi že en mesec, strokovnjaki opažajo vedno več psiholoških posledic pandemije. “Vsekakor je najbolj viden porast tesnobe,” pove psihoterapevtka Urška Battelino. Na njen porast najbolj vplivajo “občutki nemoči, strah pred boleznijo, eksistencialni strah ter omejevanje svobode gibanja,” s katerimi se zavestno ne soočamo. “Predvsem pa se v nastali situacijo okrepi simptomatika, ki je že prej obstajala pri posamezniku (recimo tesnoba, panični napadi…), vendar je v normalnem tempu življenja še nekako zmogel, ko pa se je svet čez noč ustavil, so simptomi dobili večjo moč,” opozarja strokovnjakinja.
Kaj torej lahko za svojo dobrobit naredimo sami?
“Kot prvo moramo nastalo situacijo sprejeti takšno kot je, nato se vprašamo, kaj lahko v dani situaciji storimo, da je nam in tistim okoli nas lažje,” pravi Battelino. Pri tem moramo v svojem življenju sprejeti bolj aktivno vlogo. Kot nas opominja psihoterapevtka: “Dejstvo je, da vse, kar lahko storimo, storimo sami, nihče ne more storiti nič namesto nas. Ljudje pogosto pričakujejo, da bo za njih nekdo poskrbel, sprejel odločitve itd, pa je to samo zabloda narcistične družbe, kjer se posameznika nagovarja, da težko ali pa sploh ne more upravljati svojega življenja. Odrasla pozicija je sprejeti odgovornost in poiskati rešitev in ne ostati del problema.”
“Otroška pozicija družbe krepi strah in ga vzdržuje, mediji pa to samo podpihujejo, zato je na nas, da izstopimo iz te paranoje in na vse skupaj pogledamo iz pozicije odrasle osebe, ne boste verjeli, ampak doživljanje se zelo spremeni.” – Urška Battelino
Koga je samoizolacija najbolj prizadela ter kako jim lahko pomagamo
Starostniki, tisti, ki živijo sami doma, študenti, ki so ločeni od svoje družine, kronični bolniki. Kdo vse je zaradi samoizolacije v najbolj nezavidljivem položaju ter v najbolj psihološko ogroženi skupini? “Najbolj prizadete skupine so tisti ljudje, ki že v normalnem življenju potrebujejo pomoč, recimo starostniki brez svojcev ali ljudje ki trpijo za kakršnokoli boleznijo in ne morejo biti samostojni,” nam pove strokovnjakinja. “V nastali situaciji so ti ljudje še bolj ranljivi, zato je potrebno tem ljudem pomagati in poskrbeti za njih,” opominja.
Za njihovo dobrobit se že zavzemajo številne organizacije. “Vem, da se je pomoč v Ljubljani hitro organizirala preko različnih številk, kjer delajo prostovoljci, bodisi, da se jim gre v trgovino ali pa zgolj samo pogovor, da se ne počutijo tako zelo same,” nam pove sogovornica. Vendar pa lahko zanje kaj naredimo tudi mi sami.
Prijaznost, empatija, občutek za sočloveka, sodelovanje … Upam, da so to vrline, ki se bodo sedaj, ko smo v krizi vsi, brez izjeme, ponovno okrepile.
Urška Battelino
“Po mojih izkušnjah ljudje ne potrebujejo prav veliko, le to, da jim nekdo prisluhne, jih sliši in mu je mar, vrline, ki so skoraj izumrle v individualno-materialni družbi,” svetuje Battelino vsem, ki drugim želijo pomagati, da se prebijejo čez samoizolacijo. Za vse te vrline, ki jih našteva, pa pravi, da se “kot vidim v praksi, ponovno prebujajo, delujejo pa čudežno,” in nam ob tem polaga na srce: “poskusite in boste videli.”