Ljudje množično ignorirajo priporočila, posledica je naraščanje te vrste raka

Posledice nezdravega izpostavljanja soncu se pokažejo šele čez nekaj let ali desetletij, ko je za preventivo že prepozno, opozarja dermatologinja Katarina Šmuc Berger, dr. med., iz SB Izola. Pove, da je kožni rak najpogostejši rak pri ljudeh, deli se na nemelanomskega (manj nevarna oblika) in melanomskega. Za slednjega tudi že obstajajo bistveno bolj učinkovita zdravila, kot so bila nekoč, je pa, kot pri vsakem raku, pomembno, da se ga odkrije čim bolj zgodaj, zato je zelo pomembno tudi samopregledovanje telesa in znamenj.

V Sloveniji je leta 2019 za kožnim rakom (nemelanomska oblika) zbolelo 3.609 ljudi. Maligni melanom predstavlja približno 15 odstotkov vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 odstotkov vseh smrti zaradi kožnega raka. Melanom ne spada med najpogostejše vrste raka, se pa njegova incidenca viša najhitreje med vsemi raki. Za kožnim melanomom letno v Sloveniji zboli približno 600 ljudi, v letu 2019 636 ljudi. Povprečno letno za malignim melanomom kože umre okrog 125 ljudi. *

Kateri so dejavniki tveganja za nastanek kožnega raka?

Med dejavniki, ki jih povezujemo z nastankom kožnega raka, je najpomembnejši izpostavljanje UV žarkom. Predvsem pri nastanku melanoma pa ima vlogo tudi genetika. Večino nemelanomskih rakov sicer povezujemo z izpostavljanjem sončni svetlobi pri delu in gibanju na prostem, preživljanju prostega časa na plaži in ukvarjanju s športom. Še posebej občutljivi za to so svetle polti, ki jih sonce hitro opeče.

Med dejavnike tveganja za kožnega raka sodi tudi izpostavljanje umetnim virom UV svetlobe (solariji), ki zaradi tega ponekod po svetu za mladoletne že prepovedali.

Kako lahko zmanjšamo tveganje za kožnega raka?

Z vidika zmanjšanja tveganja svetujemo predvsem primerno samozaščitno obnašanje glede izpostavljanja sončni svetlobi. Bivanje na prostem načrtujmo v času, ko sončni žarki niso najmočnejši. Zadržujmo se v senci, vendar upoštevajmo, da nas tudi v senci lahko opečejo žarki, ki se odbijajo od površine vode, rastlin in betona! Kolikor je le mogoče, kožo prekrijmo z oblačili ali ogrinjali. Na izpostavljena mesta kože nanesimo kreme z zaščitnimi filtri, ki preprečijo sončne opekline in zmanjšajo okvaro kože zaradi izpostavljenosti UV žarkom. Predvsem naj bodo previdni svetlopolti ljudje, tisti z imunskimi motnjami ter osebe, ki so že imele kožnega raka. Posebno skrben pri zaščiti kože je treba biti tudi pri majhnih otrocih.

Tudi v senci lahko opečejo žarki, ki se odbijajo od površine vode, rastlin in betona.

Ali v povezavi s kožnim rakom krožijo kakšna zmotna prepričanja?

Glede nastanka kožnega raka med ljudmi še vedno krožijo nekatera prepričanja, ki niso znanstveno utemeljena. Denimo, nekateri še vedno mislijo, da rak nastane zaradi mehanske poškodbe spremembe na koži. To ni bilo nikoli dokazano, in sprememb, ki so posledica drgnjenja ob perilo oziroma obleke, ne odstranjujemo. Po drugi strani pa nekateri zavračajo odstranitev zaskrbljujoče sumljivih sprememb na koži, ker menijo, da bo zaradi tega prišlo do razsoja bolezni. Za kar prav tako ni nobenih dokazov, ki bi to potrjevali.

V zadnjih letih je mogoče zaznati tudi razpravljanje o »strupenosti« krem za zaščito pred UV žarki. Kozmetični izdelki so pod strogim nadzorom ustreznih služb, ki preverjajo morebitne učinke na zdravje in okolje. Dokazov o neposrednih nevarnostih teh zaščitnih izdelkov nimamo. 

Prav tako se dermatologi že nekaj časa srečujemo s trditvami, da se je poleti treba veliko izpostavljati UV žarkom, da bo v koži nastalo dovolj D vitamina za zimski čas. Za sintezo vitamina D ni potrebno pretirano izpostavljanje UV žarkom. Poleg tega, s poletnim izpostavljanjem ne moremo nabrati »zaloge« vitamina D za celo zimo. V primeru pomanjkanja vitamina D, se ga pozimi nadomešča s prehranskimi dopolnili.

Kaj je pomembno za pravočasno odkrivanje kožnega raka? Kako pogosto in v katerih primerih je smiselno k dermatologu?

Pomembno je, da svojo kožo poznamo in jo opazujemo. Sprva se lahko to zdi zapleteno, vendar bomo sčasoma bolje spoznali svojo kožo in lažje prepoznali katere spremembe na naši koži so stalne in katere se spreminjajo oziroma so nastale na novo.

Posvet z dermatologom se svetuje:

• v primeru hitro nastale nove spremembe na koži, ki se razlikuje od ostalih,
• ob spremembah, ki spontano krvavijo in se ne zacelijo,
• če znamenje postane večbarvno (izrazito različni odtenki rjave, črne in/ali rožnate),
• če imamo znamenje, ki je izrazito asimetrične oblike ali pigmentacije.

Kakšne so čakalne dobe za dermatologa pri sumu na kožnega raka?   

Glede tega lahko povem le za ustanovo v kateri delam – SB Izola. Pri nas izvajamo triažo napotnic, ki so poslane s stopnjo nujnosti zelo hitro ali hitro. Na ta način skušamo iz množice napotnic izluščiti tiste, ki potrebujejo res prednostno obravnavo. Pomembno je, da je napotnica s strani osebnega zdravnika ustrezno izpolnjena – da lahko razberemo, da gre za sumljivo spremembo. V tem primeru so bolniki obravnavani prednostno in ne čakajo več kot en mesec. 

Kdo postavi diagnozo?

V številnih primerih že osebni zdravnik na podlagi kliničnega pregleda in ocene sumljive spremembe pod močnejšo osvetlitvijo ali s povečevalom postavi sum na kožnega raka. Pri tem so pomembni tudi podatki o trajanju sprememb in katere lastnosti znamenja so se spremenile, zato svetujemo, da si posameznik take spremembe zabeleži. V primeru, da sprememba kaže utemeljeni sum na kožnega raka, sledi napotitev k specialistu dermatovenerologu. Dermatovenerolog znamenje pregleda s posebnim povečevalom (dermatoskopom), ki z dodatno osvetlitvijo prikaže lastnosti, ki so pomembne za postavitev diagnoze. Spremenjena znamenja se v večini primerov izreže, v nekaterih primerih pa jih lahko tudi pomrznemo ali zdravimo z zdravili.