Ljudi bi bilo treba pred zaposlitvijo opozoriti na nevarnosti te vrste dela

Irena Kolar , 24. februar 2023
V središču: Spanje
Foto: Profimedia

Tako nevarno je delo v izmenah.

Osemnajstega marca bomo že 16. leto zapored obeležili svetovni dan spanja, ki letos poteka pod geslom ‘Spanje za boljše zdravje’. “Pomanjkanje spanja pri otroku lahko povzroča posledice tako pri njegovem telesnem kot kognitivnem razvoju. V spanju se izločajo številni hormoni, med njimi tudi rastni hormon, ki ima odločilno vlogo pri rasti in razvoju otroka. Dobro spanje izboljšuje telesno odpornost in imunski odziv, dobrodejno pa vpliva tudi na duševno zdravje in čustveno razpoloženje. Novejša spoznanja potrjujejo pomembno vlogo spanja pri obdelavi informacij v osrednjem živčevju, utrjevanju spomina, učenju in drugih višjih živčnih dejavnostih. V spanju se iz možganov odstranjujejo produkti presnove, katerih kopičenje nas vodi v prezgodnje staranje in demenco,” so o pomembnosti spanja zapisala na spletni strani Centra za motnje spanja – CMS, ki ga vodita redna profesorica dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med. in doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med.

O tem, kaj točno se dogaja v našem telesu, ko je moten spanec, o pasteh izmenskega dela, načinih zdravljenja nespečnosti, spalni apneji in tudi rešitvah za smrčanje smo se pogovarjali z dr. Dolenc Grošelj.

Kako dobro spimo Slovenci?
Glede na študijo čikaške univerze, ki je na podlagi prisotnosti na spletu ugotavljala, koliko spijo ljudje po svetu, smo na predzadnjem mestu – takoj za Japonci. Očitno smo zelo neprespani.
Za nespečnostjo trpi več kot 30 odstotkov ljudi, motenj spanja pa je več kot 90. Katere so najpogostejše?
V splošni populacija je najpogostejša spalna motnja kronična psihofiziološka nespečnost, se pravi nespečnost, ki se ponavlja vsaj trikrat na teden najmanj tri mesece in zanjo ne najdemo vzroka. Vzrok se je lahko zgodil enkrat v preteklosti, nato je prišlo do začaranega kroga in oseba sedaj ne more spati. Odstotek ljudi z nespečnostjo se je po svetu močno povečal po pandemiji covida, tako da danes govorimo o koronasomniji, koronski nespečnosti, ki se je pojavila zaradi strahu pred okužbo, pred zaporami javnega življenja itd., a tudi kot simptom covida. Po okužbi s tem virusom je bila nespečnost drugi najpogostejši simptom, ki je vztrajal še šest mesecev po okužbi. Če smo prej govorili o 20 ali 25 odstotkih, je stopnja nespečnosti sedaj narasla na 30, ponekod celo na 40 odstotkov.

Kdaj bi si morali poiskati pomoč?
Ko nespečnost traja dlje časa in ko nas začne ovirati v vsakdanjem življenju. Ko smo čez dan utrujeni, neprespani, ko imamo podnevi glavobol, gastrointestinalne težave, ko se težko osredotočamo na šolo ali delo ter imamo težave v prometu. Takrat moramo nujno poiskati pomoč zdravnika, ki bo najprej opravil laboratorijske preiskave, da izključimo anemijo in motnje v delovanju ščitnice.

Pogost razlog za nespečnost je tudi refluks, sedaj ste omenili anemijo in motnje delovanja ščitnice. Kakšni so še lahko fiziološki razlogi za nespečnost?
Kakšne kronične bolečine, na primer v križu, zaradi katerih se človek zbuja, ali povečana prostata, ki se kaže kot pogostno nočno uriniranje. Tudi psihiatrične bolezni so lahko vzrok, anksioznost, zaradi katere se človek ne more umiriti in zaspati, tudi depresivno razpoloženje, ki se dogaja v smislu porušenih nevrotransmitorjev, zaradi česar se zbujamo zelo zgodaj zjutraj. Vzrokov je lahko veliko.

Foto: Profimedia

Če gledamo z vidika pomanjkanja spanca, je zelo nevarno tudi nočno ali izmensko delo.
Hujše kot nočno je izmensko delo, ker se poruši cirkadialni ritem (dnevno-nočni ritem, op. avt.) Ljudje smo namreč bitja, ki spimo ponoči v temi. Če pride do motenj cirkadialnega ritma, se porušijo tudi drugi fiziološki parametri, kot so ritem telesne temperature, izločanja kortizola in melatonina, delitve celic, imunski sistem … Zaradi vsega tega lahko hitreje zbolimo za okužbami, poruši se lahko ritem hormona grelin in hormona leptin, ki vplivata na apetit, kar lahko vodi v debelost, in glukoze, kar lahko privede do sladkorne bolezni. Zgodi se lahko tudi, da se poruši ritem avtonomnega živčevja in pride do arterijske hipertenzije. Študije so tudi pokazale, da lahko večletno izmensko delo vodi v povečano pojavnost karcinomov – pri ženskah rak na prsih, pri obeh spolih na debelem črevesju, pri moških pa rak na prostati. To vemo že od leta 2007.

Kaj lahko oseba, ki se takšnemu delu ne more izogniti, stori?
Zadnja leta dobro sodelujejo s strokovnjaki medicine dela, prometa in športa in opozarjamo, da je treba, preden se delavca zaposli na takšno delovno mesto, preveriti, kakšen tip človeka je. Ekstremni jutranji tipi se na takšno delo ne bodo navadili. Te je treba opozoriti, da je pri njih nevarnost, da pride do težav in zdravstvenih posledic, večja. Ne moremo jim preprečiti takšnega dela, lahko pa jih opozarjamo in pozneje pogosteje preverjamo. Hkrati preverimo tudi družinsko obremenjenost s karcinomi.

Kako resno pa te težave jemljejo delodajalci?
Premalo se zavedajo teh nevarnosti. V času pandemije smo delali študijo o spanju med zdravniki in ugotovili, da so bili v času covida zdravniki tako obremenjeni in neprespani, da so v prometu predstavljali nevarnost. Ta težava še vedno ostaja. Zdravniškega osebja je še vedno premalo, po dežurstvu se ne odhaja domov, ampak ostane v službi … To seveda ni dobro niti za to osebo niti za bolnika, za katerega skrbi.

Koliko oseb na mesec pride na obravnavo?
V kliničnem centru imamo dve ambulanti na teden. Vsako noč snemamo po štiri bolnike na domu in po dva v bolnišnici. Če govoriva pa o Centru za motnje spanja, ki ga vodiva z dr. Gnidovec Stražišar v Ljubljani, pa je ambulanta odprta štirikrat na teden.

Se po pomoč zateka več moških ali žensk?
Odvisno. Po navadi ženske hitreje potožijo o nespečnosti, pri moških pa je več motenj dihanja v spanju. Pogoste so tudi druge motnje, na primer zaradi izmenskega dela, narkolepsije ali epilepsije, motorični nočnih dogodkov, sindroma nemirnih nog. Prva postaja pa je osebni zdravnik, ki v primeru motenj dihanja v spanju izda napotnico za pulmologa ali za Center za motnje spanja v UKC-ju, če gre pa za motorične dogodke (kričanje, narkolepsija, hoja v spanju) pa napotnico za nevrologa.

Foto: Profimedia

Težave spanja zdravite tudi s svetlobno in akustično terapijo. Za kaj gre?
Svetlobna terapija se uporablja pri osebah, ki imajo motnje cirkadialnega ritma ali pri mladostnikih, ki imajo zakasnjeno spanje in zato tudi prebujanje. Bolniki dobijo posebna očala, ki jih nosijo le zjutraj za blokiranje modre svetlobe. To niso očala, ki jih reklamirajo optiki za zmanjšanje modre svetlobe. Teh očal ne priporočamo, razen pred spanjem, saj je modra svetloba zjutraj. Akustična terapija pa je terapija z zvoki, ki pri pacientu stimulirajo globoko fazo spanja.

Kako gledate na zdravljenje z zdravili?
Zdravila niso prva izbira pri kronični nespečnosti, se jim pa v nekaterih primerih, na primer pri narkolepsiji ali sindromu nemirnih nog, ne moremo izogniti. Ko so potrebna, predpišemo čim nižji odmerek zdravila, da se izognemo stranskim učinkom.

Kakšno pa je vaše mnenje o alternativnih metodah, kot sta akupunktura ali meditacija?
Zelo pozitivno. Meditacije in tehnike dihanja, ki pomirjajo, so zelo dobrodošle pri ljudeh s kronično nespečnostjo. Akupunktura je primerna tudi za zdravljenje kronične bolečine, tenzijskih glavobolov, ki so tudi lahko del motenj spanja. Te metode se mi zdijo zelo uporabne.

Podarja se pomen spalne higiene. Kaj je največja težava Slovencev glede tega?
Največja težava je v tem, da ves čas hitimo, da se zvečer ne znamo umiriti, ugasniti telefonov in jih umakniti iz spalnice ter da pozno zvečer jemo ali smo fizično aktivni. Tudi kajenju in pitju alkohola se je zvečer dobro izogniti.

Obstaja veliko različnih pripomočkov, od spominske pene do ergonomskih vzglavnikov. Kaj zares deluje?
Odvisno od osebe in tega, kaj mu ustreza. Bolj trdo ali mehko ležišče, nižji ali višji vzglavnik. Pri tistih, ki imajo motnje v spanju ali refluks, svetujemo višji vzglavnik.

Na voljo je tudi veliko izdelkov proti smrčanju, od vstavkov za nos do razpršil. Se splača zanje zapravljati denar?
Ne pomagajo niti vstavki niti obliži niti razpršila. Pri smrčanju je pomembno, da oseba zvečer ne pije alkohola, da ima višji vzglavnik in spi na boku. Če ima dolg jeziček, ki povzroča vibracije, ki se slišijo kot smrčanje, pomaga le operativni poseg.

Avtor
Piše

Irena Kolar

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
21,710
19.04.2024 ob 19:39
399
11.04.2024 ob 08:45
2,556
03.10.2018 ob 20:45
Preberi več

Več novic

New Report

Close