V zadnjih desetletjih se je znanje o spanju izjemno poglobilo in pokazalo daljnosežen pomen spanja na skoraj vse sisteme človeškega telesa, zelo jasna je tudi povezava med spanjem in imunskim sistemom ter zdravjem.
Imunski odziv, denimo na virusno okužbo, lahko vpliva na spanje. Hkrati pa tudi spanje vpliva na imunski sistem. Dosleden dober spanec ga krepi, pomanjkanje pa ga slabša. Zaradi pomanjkanja spanca lahko zbolimo, bolj smo dovzetni za nalezljive bolezni, pa tudi nekatere kronične bolezni.
Nočna imunska aktivnost
Med nočnim spanjem se okrepijo nekatere komponente imunskega sistema: denimo, poveča se proizvodnja citokinov, povezanih z vnetjem. Kaže, da je ta aktivnost odvisna od spanja in cirkadianega ritma. Kadar smo bolni ali poškodovani, lahko ta vnetni odziv pomaga pri okrevanju ter okrepi prirojeno in pridobljeno odpornost (imunost), ko telo popravlja rane ali se bori proti okužbi. Glede na raziskave, pa se vnetje pojavlja tudi takrat, ko oseba ni poškodovana ali bolna. Analiza vrste celic in citokinov, vključenih v to nočno imunsko aktivnost, kaže, da je njena vloga krepitev pridobljene imunosti.
Kakor spanje pomaga možganom pri utrjevanju učenja in spomina, se med spanjem krepi sposobnost imunskega sistema, da si zapomni, kako prepoznati in se odzvati na nevarne antigene.
Strokovnjaki še ne vedo zagotovo, zakaj se ti procesi odvijajo ponoči, sklepajo pa, da na to vpliva več dejavnikov, denimo:
- Med spanjem se upočasnita dihanje in mišična aktivnost, zaradi česar nastane presežek energije, ki jo lahko uporabi imunski sistem za opravljanje ključnih nalog.
- Vnetja, ki se pojavljajo med spanjem, bi, če bi se pojavlja med budnostjo, morda lahko škodovala telesnemu in duševnemu delovanju, zato se je telo razvilo tako, da se procesi odvijajo med nočnim spanjem.
- Hormon melatonin, ki spodbuja spanje in se proizvaja ponoči, je sposoben nevtralizirati stres, ki je lahko posledica vnetja med spanjem.
Čeprav je ta aktivnost imunskega sistema med spanjem koristna, je ključna samoregulacija: ko se spanje zaključi, telesni cirkadiani ritem to vnetje zmanjša. Dovolj kakovostnega spanca omogoča vzdrževanje občutljivega ravnovesja imunskega delovanja, ki je ključno za prirojeno in pridobljeno imunost.
Pri ljudeh, ki ne spijo dovolj, ta samoregulativni sistem odpove, in se vnetje nadaljuje, to pa povečuje tveganje za nastanek nekaterih kroničnih bolezni, denimo sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja, bolečine, nevrodegenerativne bolezni, pa tudi depresije. Čeprav se nekateri ljudje navadijo na manj spanca in lahko normalno tudi delujejo, pa raziskave kažejo, da se imunski sitem ne more navadi na pomanjkanje spanja. Namesto tega ta nizka stopnja vnetja postane kronična, kar še dodatno poslabša dolgoročno zdravje.
Vpliva celo na alergije in cepiva
Spanje vpliva tudi na alergije. Alergije se pojavijo, ko se imunski sistem pretirano odzove na nekaj, kar večini ljudi ne povzroča škode. Nedavne raziskave kažejo, da je človekov cirkadiani ritem vključen v uravnavanje odziva telesa na alergene. Kadar je cirkadiani ritem moten, se lahko poveča verjetnost za alergijske reakcije. Denimo v eni raziskavi so ugotovili, da so ljudje z alergijo na arašide zaradi pomanjkanja spanja bolj dovzetni za alergijske reakcije – pomanjkanje spanja je vplivalo na znižanje praga izpostavljenosti arašidom, ki je potreben za sprožitev alergijske reakcije, in sicer za 45 odstotkov.
Spanje je pomemben dejavnik, ki vpliva tudi na to, kako učinkovito bo cepivo. Raziskave o cepivih proti hepatitisu in svinjski gripi (H1N1) so pokazale, da kadar ljudje po prejemu cepiva ne spijo dovolj, je njihov imunski odziv slabši, v nekaterih primerih pa to zmanjša zaščito cepiva. Podobno so pokazale raziskave, v katerih so ocenjevali učinkovitost cepiv pri ljudeh, ki splošno ne spijo dovolj, vsaj sedem ur na noč. Podatki so pokazali, da pri ljudeh, ki jih pesti nespečnost, telo med spanjem nima dovolj časa, da bi razvilo imunološki spomin, zaradi česar obstaja možnost, da jih cepivo ne ščiti pred boleznijo, proti kateri so se cepili.
Zato več spimo, ko smo bolni
Kako pa imunski sistem vpliva na spanje? Okužbe lahko sprožijo različne odzive imunskega sistema, vključno s pomanjkanjem energije in zaspanostjo. To je eden od razlogov, zakaj bolni ljudje pogosto več časa spijo. Med prebolevanjem okužb pa se spreminja tudi potek spanca, koliko časa spimo v kateri fazi, natančneje več časa prespimo v fazi globoke spanca, med katerim se telesni procesi bolj upočasnijo in ima imunski sistem več energije, da se bori proti okužbi.
“Premajhen delež bolnikov z motnjami spanja poišče zdravniško pomoč. S pravočasnim prepoznavanjem in zdravljenjem lahko preprečimo razvoj dolgotrajnih posledic,” opozarja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije in klinične nevrofiziologije, evropska ekspertinja za motnje spanja, ki nam je med drugim zaupala tudi, kateri so največji sovražniki kakovostnega spanca in kako na primeren način poskrbimo za higieno spanca. Ta je namreč zelo pomembna!
Vir: https://www.sleepfoundation.org/physical-health/how-sleep-affects-immunity#references-82570
