Pomanjkanje vitamina D povezujejo s povečanim tveganjem za nastanek različnih bolezni – tudi sladkorne bolezni tipa 2. In ker pomanjkanje tega vitamina, tako kot tudi ta tip diabetesa, predstavlja vse večjo težavo, še zlasti za prebivalce držav na severni polobli, so raziskovalci poskušali ugotoviti, kateri dodatki z vitaminom D bi lahko zmanjšali verjetnost za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.
Epidemija sodobnega časa
“Sladkorna bolezen se pojavlja vse pogosteje, na kar nakazuje npr. porast števila oseb, ki prejemajo zdravila za zniževanje krvnega sladkorja, ki je od leta 2010 do 2019 zraslo za 25,9 procenta. Sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 odstotkov obolelih, se pojavlja v odrasli dobi, s staranjem delež strmo narašča. Glede na neugodni življenjski slog mladih ljudi ter otrok in mladostnikov, ki je povezan tudi s povečevanjem telesne teže in pomanjkanjem gibanja, se starostna meja ob pojavu sladkorne bolezni vse bolj niža in se pojavlja tudi že v otroštvu. Sladkorna bolezen tipa 1 je še vedno najpogostejša sladkorna bolezen otrok in mladostnikov, čeprav se lahko pojavi v kateremkoli življenjskem obdobju,“ pišejo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
“Previsok krvni sladkor, kot glukozo poimenujemo laično, je pri tipu 2 sladkorne bolezni posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje, in sicer od spodbujanja k zdravemu življenjskemu slogu do zdravljenja z zdravili, ki jih zaužijemo prek ust, do zdravljenja z zdravili, ki se z injekcijo dajejo v podkožje kot npr. z inzulinom.“ (NIJZ)
Vitamin D potrebujemo za zdravo izločanje inzulina, zato bi njegovo pomanjkanje lahko povečalo tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, pri ljudeh, ki že imajo to bolezen, pa povečalo odpornost na inzulin.
Raziskovalcem pa na žalost ni uspelo dokazati, da bi pri osebah, pri katerih so zdravniki diagnosticirani prediabetes, dodajanje vitamina D drastično zmanjšalo tveganje za sladkorno bolezen tipa 2. Raziskava iz leta 2020 je pri pacientih s prediabetesom pokazala majhno zmanjšanje tveganja, za približno 11 odstotkov, odmevnejše študije pa niso prišle do pomembnejših zaključkov, enako velja za študijo, ki so jo izvedli na Japonskem in pri kateri je sodelovalo 1256 ljudi s prediabetesom.
Mešani rezultati
630 osebam so dali aktivno obliko vitamina D, ostalim pa placebo. Udeležence so spremljali približno 2,9 leta, pri čemer so primerjali začetne meritve glukoze v krvni plazmi, ko so bili tešči, z meritvami, ki so jih izvajali po začetku testa, in sicer na vsake tri mesece. Letno so spremljali tudi razliko v toleranci na glukozo in kostno gostoto. “Kljub temu da se je v naši pilotni študiji izkazalo, da aktivni analog vitamina D preprečuje razvoj sladkorne bolezni tipa 2, zdravljenje z njim ni pokazalo preventivnega učinka na pojavnost sladkorne bolezni tipa 2, niti ni imelo vpliva na izboljšanje stanja,“ je povedal avtor študije dr. Tetsuya Kawahara, a dodal: “Po prilagoditvi 11 potencialno pomembnih dejavnikov, vključno s starostjo, spolom, krvnim tlakom, indeksom telesne mase in družinsko anamnezo sladkorne bolezni, so rezultati pokazali, da bi eldekalcitol (aktivni vitamin D) lahko preprečil sladkorno bolezen tipa 2 pri osebah s prediabetesom z nezadostnim izločanjem inzulina.“ Razlog za mešane rezultate Kawahara vidi v velikosti študije, ki je bila po njegovih besedah premajhna.
Dr. Tatiana Christides z londonske univerze Queen Mary University of London pravi, da je pomembno tudi majhno zmanjšanje tveganja. “Recimo, da ima 100 oseb prediabetes. Vsako leto se pri 10 pojavi sladkorna bolezen, ki bi jo lahko zaustavili pri enem od njih. To je na nivoju javnega zdravja pomemben učinek.“
