“Pomanjkanje spanja je povezano s slabšo kakovostjo življenja in slabšim počutjem ali razpoloženjem, s poškodbami, kroničnimi boleznimi, duševnimi boleznimi, povečanimi stroški zdravstvenega varstva in izgubo delovne produktivnosti, zaradi česar ga v svetu obravnavajo kot javnozdravstveni problem. /…/ Pomanjkanje spanja povzroča slabo počutje, vodi do motenj v zbranosti, pozornosti in spominu, škodi posameznikovi produktivnosti in je povezano z večjo verjetnostjo za glavobol, možgansko kap, Alzheimerjevo bolezen in druge bolezni živčevja. Neustrezen spanec slabo vpliva na možgane ne le neposredno, temveč tudi prek srčno-žilnega, hormonskega in imunskega sistema,” o nevarnostih pomanjkanja spanca pišejo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kjer opozarjajo, da Slovenci spimo premalo. Njihove zadnje raziskave kažejo, da “glede na priporočila za odrasle (od 7 do 9 ur spanja dnevno) v Sloveniji dovolj dolgo spi le tretjina odraslih (33 % moških in 37 % žensk med 18. in 74. letom starosti) in le nekaj več kot petina (HBSC) otrok in mladostnikov (9 ur ali več na noč).”
Nekateri pa spijo preveč in tudi to ni zdravo. “Poznamo hipersomnijo, bolezni, zaradi katerih so osebe, čeprav dobro spijo ponoči, podnevi zelo zaspane. Sem spadata narkolepsija in idiopatska hipersomnija,” je razložila redna profesorica dr. Leja Dolenc Grošelj, dr.med., s Kliničničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana, in vodja Centra za motnje spanja v Ljubljani. Na vprašanje, ali je lahko tudi prevelika količina spanja zdravju škodljiva, pa je odgovorila: “Študije so pokazale, da preveč in premalo spanja vpliva na pojavnost srčnega infarkta.”
Okoli spanja kroži ogromno mitov, med drugim se govori, da se lahko naspimo ‘za nazaj’.
Dr. Dolec Grošelj pravi, da to ne drži. “Ne moremo se naspati za nazaj niti na zalogo. Če spimo med koncem tedna dve uri več kot med tednom, pomeni, da smo v kroničnem pomanjkanju spanja.”
