Bakterija Staphylococcus aureus je eden najbolj znanih bakterijskih patogenov pri človeku. Zlahka se prilagodi različnim zunanjim razmeram, poleg tega pa je zmožna hitro pridobiti odpornost (rezistenco) na različne antibiotike. Sev te bakterije, odporne na betalaktamske antibiotike, zlasti na meticilin, se imenuje na meticilin odporni (rezistentni) Staphylococcus aureus oz. MRSA. Stopnja okužbe z MRSO danes v večini evropskih držav upada, kljub temu pa še vedno velja za nevarnega povzročitelja bolnišničnih in zunanjih okužb.
Predstavljamo vam najpogostejšega odpornega stafilokoka
MRSA je grampozitivni stafilokok, odporen na betalaktamski antibiotik meticilin. Odpornost bakterije pomeni, da določeni antibiotiki ne morejo več uničiti ali ustaviti njene rasti in razmnoževanja.
MRSA razvije odpornost na dva načina:
- ustvarja encim betalaktamazo, ki uničuje meticilin, penicilin, amoksicilin in še nekatere specifične betalaktamske antibiotike,
- ter spreminja ciljna mesta, na katera se ti betalaktamski antibiotiki vežejo.
Zato je odporna na meticilin, zelo pogosto pa tudi na druge skupine antibiotikov, kot so makrolidi, linkozamidi in aminoglikozidi. Najpogosteje se naseli v nosu, najdemo pa jo tudi v zgornjem delu žrela, spodnjih dihalnih poteh, ranah, krvi in možgansko-hrbtenjačni tekočini.
MRSA je zelo prilagodljiva bakterija, ki povzroča okužbe tako v bolnišnicah kot v zunanjem okolju. Glede na to delimo njene seve na bolnišnične in zunanje. Najpogosteje se pojavi kot bolnišnični patogen in se preko rok zdravstvenega in drugega osebja naglo širi ter povzroča vnetje, odporno na večino razpoložljivih zdravil. Vnetje najpogosteje doleti kronične bolnike, ki so dlje časa v bolnišnici in pogosto dobivajo antibiotike. Taki bolniki po odhodu iz bolnišnice marsikdaj nimajo več simptomov vnetja, vendar so še vedno prenašalci bakterije, zaradi česar se ta okužba prenaša tudi na zunanjo populacijo. V nasprotju s široko odporno bolnišnično MRSO je zunanja bakterija nekoliko redkejša in praviloma odporna le na betalaktamske antibiotike.
Danes povzroči MRSA od 40 do 70 odstotkov stafilokoknih okužb v enotah intenzivne nege, zaradi česar morajo bolniki v bolnišnici ostajati dlje. Raziskave so pokazale, da je pri bolnikih, ki so nameščeni v enoposteljnih sobah na intenzivni negi, tveganje za okužbo z MRSO okoli 45 odstotkov manjše kot sicer. To kaže na pomanjkljive ukrepe za preprečevanje okužbe. MRSA je zelo odporna bakterija in se lahko širi ne le z neposrednim, temveč tudi s posrednim stikom.
MRSA kot povzročitelj bolezni
Bolnišnične okužbe z MRSO so najpogostejše v enotah intenzivne nege in na kirurških oddelkih. Okužbe lahko izbruhnejo v različnih organih. Najpogosteje povzročijo vnetje kože s tvori (furunkul, karbunkul), pljučnico, endokarditis, meningitis in sepso. Zelo pogoste so pri vstavljanju tujih materialov, kot so venski in drenažni katetri, proteze in umetne srčne zaklopke.
Kava z medom proti MRSI
Odpornost mikrobov na antibiotike predstavlja vse večji zdravstveni problem. Zato se vse več raziskav osredotoča na prisotnost protimikrobnega delovanja v nekaterih naravnih sredstvih. Vemo, da nekatere rastline ali njihovi izvlečki delujejo protibakterijsko, toda ali lahko z njimi preprečimo okužbo z MRSO?
Strokovnjaki menijo, da lahko dolgotrajno uživanje kave z medom neposredno škodi bakteriji MRSA, in sicer zaradi protibakterijskega delovanja. Dokazano je, da ima med ne glede na odpornost bakterije na antibiotike protimikrobni učinek, s katerim preprečuje rast in razmnoževanje aerobnih in anaerobnih grampozitivnih in gramnegativnih bakterij. Ta zdravilni učinek medu je znan po zaviranju okužb v ranah, ki jih povzroči MRSA, deluje pa tudi na seve Pseudomonasa in na enterokoke, odporne na vankomicin.
Tudi kava vsebuje protibakterijske sestavine, ki pomagajo preprečevati pojav MRSE v nosnicah. Za preprečevanje okužbe z MRSO se priporoča uživanje vroče kave, saj v tem primeru para prodre do nosnic – mesta, kjer se MRSA najpogosteje naseli. Protibakterijsko delovanje temelji na neposrednem uničevanju celic tega stafilokoka ali pa deluje posredno – spodbuja in krepi imunski sistem. Kava vpliva tudi na zmanjšanje absorpcije železa, ki ga MRSA potrebuje za rast.
Literatura:
Bijelić, N., et al. 2010. Uporaba meda u suvremenoj terapiji rana. Med Vjesn. 42 (1-2): 65–70.
Matheson, E. M., et al. 2011. Tea and coffee consumption and MRSA nasal carriage. Ann Fam Med. 9 (4): 299–304.
Foto: Pixabay
