Kuhinja je bolj nevarna, kot mislite – s tem nehote ogrožate zdravje!

Ste že kdaj zasledili novico o salmoneli v solati ali listeriji v sladoledu? Res je, da so številni odmevni odpoklici živil povezani s prehransko industrijo, a strokovnjaki opozarjajo, da se največ težav zaradi navzkrižne kontaminacije pravzaprav zgodi kar doma – v naših kuhinjah. Prav tam lahko nehote ogrozimo svoje zdravje, čeprav mislimo, da ravnamo varno.

Toda kaj pravzaprav pomeni ta izraz? In predvsem – kako lahko zmanjšamo tveganje, da do navzkrižne kontaminacije pride prav v naši kuhinji? Na to vprašanje je za Cleveland Clinic odgovoril pediatrični infektolog dr. Frank Esper, ki opozarja, zakaj gre za resno težavo in ponuja jasne nasvete, kako jo preprečiti.

Kaj je navzkrižna kontaminacija?

Navzkrižna kontaminacija nastane, ko se škodljive snovi – kot so bakterije, virusi, toksini ali alergeni – prenesejo z enega živila, predmeta ali površine na drugo. Najpogosteje se omenja v povezavi s hrano, a do nje lahko pride v katerikoli fazi – od proizvodnje, transporta in skladiščenja do priprave obroka v domači kuhinji.

Do navzkrižne kontaminacije lahko pride kadarkoli – od kmetije pa vse do krožnika. Ker je danes veliko distribucijskih centrov združenih, se okužbe pogosto širijo po več državah, trgovinah in restavracijah hkrati.

Kako pride do navzkrižne kontaminacije?

Vzroki za navzkrižno kontaminacijo so pogosto povsem vsakdanji in se zgodijo hitreje, kot si mislimo. Najpogostejši med njimi so:

• Neustrezna higiena – če si po rezanju surovega piščanca roke obrišemo samo v kuhinjsko krpo in nato primemo za jabolko, lahko bakterije prenesemo neposredno na sadje.
• Nepravilno rokovanje z živili – na primer, ko na isti deski najprej narežemo surovo meso in nato zelenjavo za solato, ki je ne bomo več toplotno obdelali.
• Prisotnost alergenov – droben delec arašidov z enega krožnika se lahko prenese na kos torte, namenjen osebi z alergijo, in sproži hudo reakcijo.
• Slabo očiščena orodja in pripomočki – nož, s katerim smo rezali surovo ribe, uporabimo še za mazanje kruha, ali gobica za pomivanje posode, ki dolgo ni bila zamenjana, postane pravo gojišče bakterij.
• Nepravilno shranjevanje živil – če v hladilniku surovo meso kaplja po skledi s solato, se nevarne bakterije prenesejo na živilo, ki ga bomo jedli svežega.

Katere bolezni povzroča navzkrižna kontaminacija?

Najpogostejša posledica navzkrižne kontaminacije je zastrupitev s hrano. Povzročijo jo različne bakterije – med najbolj znanimi so Salmonella, E. coli in Listeria. Te se lahko razmnožijo v hrani in povzročijo celo vrsto neprijetnih in nevarnih simptomov.

Oboleli se običajno soočajo z močnimi bolečinami ali krči v trebuhu, slabostjo, bruhanjem in drisko. Pogosto se pojavijo tudi glavobol, povišana telesna temperatura in izrazita utrujenost, zaradi česar lahko človeka popolnoma položijo v posteljo.

Še posebej občutljivi so ljudje z alergijami. Pri njih je nevarnost še večja, saj lahko že majhna sled alergena – na primer arašidov ali glutena – sproži hudo reakcijo. Dr. Frank Esper opozarja, da lahko takšna izpostavljenost povzroči anafilaksijo, življenjsko ogrožajoče stanje, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.

Kako preprečiti navzkrižno kontaminacijo doma?

Res je, da tveganja nikoli ne moremo popolnoma izključiti – saj se marsikaj zgodi že pred našim nakupom. A v kuhinji imamo kljub temu ogromno možnosti, da zmanjšamo nevarnost. Dr. Frank Esper izpostavlja nekaj ključnih pravil:

• Umivajte si roke pravilno in pogosto. Pred, med in po pripravi hrane si jih umivajte vsaj 20 sekund s toplo vodo in milom. Pomembno je tudi, da si jih ponovno umijete po uporabi stranišča, rokovanju s hišnimi ljubljenčki ali menjavi plenic.
• Ločite deske za rezanje in pribor. Ena naj bo namenjena izključno mesu, ribam in perutnini, druga pa zelenjavi, sadju in kruhu. Tako preprečite, da bi bakterije s surovega mesa prišle na živila, ki jih jeste sveža.
• Čistite sproti. Po vsakem stiku s surovim mesom razkužite deske, nože in kuhinjske površine. Uporabite toplo vodo in detergent ali razkužilo na osnovi alkohola.
• Shranjujte živila pravilno. Surovo meso imejte vedno v dobro zaprtih posodah na spodnji polici hladilnika, da sokovi ne kapljajo po drugih živilih. Kuhana in pripravljena hrana naj bo shranjena zgoraj.
• Ne perite surovega mesa. Pranje perutnine ali govejega mesa v vodi ne odstrani bakterij – nasprotno, razprši jih po kuhinji. Ključna je dobra termična obdelava.
• Spremljajte temperature mesa. Uporabite kuhinjski termometer, da preverite, ali je meso dovolj prekuhano. Po uporabi termometer vedno temeljito očistite.
• Menjajte gobice in krpe. Gobice so pravo leglo bakterij, zato jih zamenjajte vsaj na dva tedna. Krpe operite enkrat na teden in jih takoj zamenjajte, če so vlažne ali neprijetnega vonja.
• Redno čistite hladilnik in zamrzovalnik. Tudi zamrznjena hrana ni sterilna – bakterije lahko preživijo mraz. Zato hladilnik in zamrzovalnik vsake nekaj mesecev temeljito očistite ter zavrzite živila s pretečenim rokom uporabe.

Kdo je najbolj ogrožen?

Večina zastrupitev s hrano mine sama od sebe v nekaj dneh, vendar to ne velja za vse. Obstajajo skupine ljudi, pri katerih je tveganje večje in posledice lahko precej hujše.

Najbolj ranljivi so majhni otroci, mlajši od petih let, saj njihov imunski sistem še ni povsem razvit. Starejši od 65 let imajo pogosto že pridružene zdravstvene težave, zato se njihovo telo težje bori z okužbo. Nosečnice so posebej občutljive, ker okužba lahko ogrozi tudi plod. Prav tako so v nevarnosti ljudje s kroničnimi boleznimi ali oslabljenim imunskim sistemom, na primer bolniki s sladkorno boleznijo, rakom ali tisti, ki prejemajo imunosupresivna zdravila.

Pri vseh teh skupinah strokovnjaki priporočajo, da se ob prvih znakih zastrupitve s hrano čim prej posvetujejo z zdravnikom, saj je tveganje za zaplete precej večje kot pri sicer zdravih ljudeh.

Zakaj je preprečevanje navzkrižne kontaminacije v kuhinji tako pomembno?

Navzkrižna kontaminacija se morda sliši kot težava prehranske industrije, a v resnici se največkrat zgodi kar v domači kuhinji. Že majhna nepazljivost – kot je rezanje zelenjave na isti deski, kjer je bilo surovo meso, ali premalo temeljito umivanje rok – lahko povzroči resne zdravstvene težave.

Dobra novica pa je, da lahko tveganje močno zmanjšamo z nekaj preprostimi ukrepi: pravilno higieno, ločevanjem surovih in kuhanih živil ter rednim čiščenjem kuhinje. S tem ne ščitimo le sebe, ampak tudi svoje najbližje – in poskrbimo, da bo priprava hrane ostala varna in prijetna izkušnja.