V pogovoru z dr. Klaro Železnik, dr. med., spec. transf. med., vodjo Centra za testiranje krvi dajalcev, smo raziskali, kaj moramo vedeti o krvnih skupinah – od najredkejših kombinacij v Sloveniji do vprašanja, ali je sploh pomembno, da poznate svojo. Zakaj je ta podatek ključen med nosečnostjo? Kako ga lahko zanesljivo izveste – in zakaj zdravniki ne verjamejo “na besedo”? Preberite v nadaljevanju!
Ko dr. Železnik spregovori o krvnih skupinah, hitro postane jasno, da gre za veliko več kot le nekaj črk in znakov. Nevidne oznake v naši krvi skrivajo vrsto zanimivih informacij in odpirajo pomembna vprašanja o našem zdravju.
Ali je pomembno, da poznamo svojo krvno skupino?
“Čeprav se morda zdi, da bi morali vsi vedeti, kakšna je naša krvna skupina, to v praksi ni nujno. V primeru nujnega zdravljenja ali med nosečnostjo zdravniki nikoli ne verjamejo “na besedo” – krvna skupina se vedno znova določi s preiskavo vzorca krvi, po strogem postopku. Ko je enkrat določena, se ta informacija varno shrani v transfuzijski informacijski sistem, kjer je na voljo tudi za prihodnje potrebe – ne glede na to, ali si jo zapomnite ali ne. Kljub dostopnosti podatkov, krvno skupino določamo v sklopu vsake transfuzije, saj s tem zagotavljamo varno transfuzijo in preprečujemo morebitne zaplete,” razloži sogovornica.
Kdaj je poznavanje krvne skupine res pomembno?
“Za povprečnega človeka poznavanje lastne krvne skupine res ni nekaj, kar bi vsakodnevno potreboval,” pojasnjuje dr. Železnik. “Vendar pa obstajajo ključni trenutki v življenju, ko ta podatek postane izjemno pomemben.”
Zdravniki morajo krvno skupino natančno določiti v štirih ključnih življenjskih situacijah:
- med nosečnostjo, ko lahko neskladje med krvnima skupinama matere in otroka povzroči zaplete;
- pred transfuzijo krvi in pred presaditvijo organov, saj je ujemanje krvnih skupin bistveno za uspešno zdravljenje;
- pred presaditvijo krvotvornih matičnih celic, saj je podatek ključen za transfuzijsko podporo po presaditvi;
- ob vsakem darovanju krvi, ko se krvodajalcu ponovno preveri krvna skupina.
Katera je najredkejša krvna skupina v Sloveniji?
“Ko govorimo o krvnih skupinah, večina ljudi pomisli samo na štiri osnovne tipe – A, B, AB in 0,” razloži dr. Železnik: “A v medicini je slika precej bolj zapletena.”
Za osnovni izvid krvne skupine v resnici določamo antigene treh glavnih krvno-skupinskih sistemov, ki tvorijo kompleksno mrežo možnih kombinacij:
- Sistem AB0 je klinično najpomembnejši, znotraj njega je v Sloveniji najredkejša krvna skupina AB. “Le približno 7 % Slovencev ima krvno skupino AB,” razkriva dr. Železnik.
- Sistem Rh doda novo dimenzijo, saj je le 21 % Slovencev RhD-negativnih. Ta manjšina ima zato še redkejšo kombinacijo krvnih značilnosti.
- Sistem Kell dodaja tretjo plast kompleksnosti. Dr. Železnik pojasnjuje: “Kar 91 % Slovencev ima K-negativno kri, preostali so K-pozitivni, kar moramo upoštevati pri transfuzijskem zdravljenju.”
Če vse tri sisteme združimo, nastane prava medicinska redkost: krvna skupina AB, RhD-negativna, K-pozitivna.
“Ta najredkejša kombinacija se pojavlja pri manj kot 1 % slovenske populacije,” dodaja dr. Železnik. “Prav zaradi teh redkih kombinacij je izjemno pomembno, da imajo bolnišnice zaloge krvi različnih krvnih skupin za vse mogoče nujne primere.”
Kako lahko izvemo svojo krvno skupino?
Mnogi se sprašujejo, kje sploh lahko preverijo svojo krvno skupino. Presenetljivo je, da tega ne morete storiti pri svojem osebnem zdravniku. Poznavanje krvne skupine ne vpliva na zdravje posameznika, zato razen v prej naštetih primerih ne predstavlja pomembnega medicinskega podatka.
Krvno skupino določajo samo v specializiranih transfuzijskih ustanovah po Sloveniji. Dr. Železnik pojasnjuje mrežo teh ustanov: “Imamo centralni Zavod RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani s pridruženimi Centri za tranfuzijsko dejavnost Izola, Nova Gorica, Jesenice, Novo mesto, Trbovlje in Slovenj Gradec, ter Center za transfuzijsko medicino v Mariboru s pridruženima Enotama za tranfuzijsko dejavnost Ptuj in v Murska Sobota, in Transfuzijski center Celje. Transfuzijske preiskave izvajajo tudi v bolnišnični krvni banki Splošne bolnišnice Brežice.”
Krvodajalci pa zelo dobro poznajo svojo krvno skupino, saj so pri uravnavanju in zagotavljanju ustreznih zalog krvi zelo pomembne. “Krvodajalce na odvzem krvi vabimo glede na potrebe po krvi in po krvnih skupinah. Bolniki namreč prejmejo kri tiste krvne skupine, ki jo imajo.”
Ali lahko za krvno skupino izvemo samoplačniško?
“Lahko,” potrjuje dr. Železnik. Če vas krvna skupina zanima iz čiste radovednosti ali za lastno mirnost, si lahko test plačate sami. Če želite izvedeti svojo krvno skupino, se lahko naročite na odvzem krvi v eni od zgoraj naštetih ustanov ustanov, vendar dr. Železnik opozarja, da se prej pozanimate o postopku in morebitnih stroških, ki so s tem povezani.
Pomembno pa je vedeti, kdaj vam za določitev krvne skupine ni treba plačati. Dr. Železnik razloži: “Zdravstveno zavarovanje krije stroške testa med nosečnostjo, pri nekaterih novorojenčkih (glejte spodaj), ob darovanju krvi, pred načrtovano transfuzijo in v vseh primerih, ko to zahteva zdravnik kot del obravnave ali zdravljenja bolnika.”
Ali otroci izvedo svojo krvno skupino na sistematskem pregledu?
Pogosto se starši sprašujejo, ali bo njihov otrok izvedel svojo krvno skupino med rednimi sistematskimi pregledi. “Odgovor je ne – določanje krvne skupine ni del rutinskih zdravstvenih pregledov v vrtcu ali šoli,” razloži dr. Železnik. Večina otrok svoje krvne skupine sploh ne pozna, dokler ne postanejo krvodajalci ali ne potrebujejo zdravstvene obravnave, kjer je ta podatek pomemben.
“Obstaja pa pomembna izjema,” poudarja dr. Železnik. “Kadar ima mama RhD-negativno kri in smo na podlagi rutinske določitve plodovega genotipa med nosečnostjo predvideli, da je plod RhD-pozitiven, se krvna skupina določi novorojenčku že ob rojstvu. To ni le stvar radovednosti, ampak pomemben varnostni ukrep.”
Ta izjema ima tehten medicinski razlog, kot razloži dr. Železnik: “Če RhD-negativna mama nosi otroka z RhD-pozitivno krvjo, lahko pride do imunske reakcije, kjer materino telo prepozna otrokove RhD-pozitivne krvne celice kot tujek in tvori proti njim protitelesa. V takih primerih zdravniki takoj ukrepajo s posebnimi preventivnimi ukrepi, ki preprečijo zaplete pri tej in morebitnih prihodnjih nosečnostih.”
Ta zgodnji test je zato eden redkih primerov, ko oseba svojo krvno skupino izve že v najzgodnejšem otroštvu – a zgolj zaradi pomembnih zdravstvenih razlogov, ne iz radovednosti.
Če razmišljate o darovanju krvi ali želite izvedeti več, obiščite spletno stran daruj-kri.si, kjer so zbrane vse bistvene informacije – kdo lahko daruje, kako pogosto, kako poteka odvzem in kje so najbližje lokacije. Stran ponuja preverjene in ažurne podatke, ne glede na to, ali ste že darovali ali o tem šele razmišljate.
