Pomanjkanje interesa za duhovniške in redovniške poklice, na pol prazne cerkve in vedno večje število tako imenovanih navideznih kristjanov – vse to so izzivi krščanstva, ki jih je potrebno premagati. Za bolj svetlo prihodnost krščanstva Cerkev na to še vedno išče prave odgovore.
Krščanstvo je ena od 12 glavnih svetovnih ver, ki v celoti temelji na naukih Jezusa Kristusa, ki govorijo o ljubezni, nenasilju in odpuščanju.
Pripadnike krščanstva imenujemo kristjani in verujejo, da je Jezus božji sin, ki je s svojo daritvijo na križu ljudi odkupil za odrešenje.
V dveh tisočletjih obstoja se je krščanstvo razcepilo na tri večje veje, in sicer katolištvo, protestantizem in pravoslavje. Vsega skupaj ima krščanstvo preko dve milijardi vernikov, kar pomeni, da je trenutno največja svetovna religija.
Kaj se dogaja s krščanstvom?
Slovenija je ena tistih evropskih držav, kjer so premiki v pojmovanju krščanstva zelo izraziti. Mnogi ljudje, ki so po pripadnosti kristjani, ne verujejo v celoto krščanske vere, ampak so bolj izbirni verniki.
Nekateri jim pravijo navidezni kristjani, kar pomeni, da navzven delujejo krščansko, ne živijo pa pravega krščanskega življenja.
Čeprav nekateri podatki kažejo na zmanjševanje vernosti, pa to ne velja za vse vidike življenja. Več kot očitno pa je, da se je precej zmanjšal delež ljudi, ki redno hodijo k verskim obredom, upadlo je število novih redovniških in duhovniških poklicev, med največjimi spremembami pa naj omenimo še zmanjšanje deleža cerkvenih pogrebov.
Zdi se, da se je kriza v krščanstvu v času covid še poglobila.
Zanimivo pa je, da se po drugi strani povečuje delež ljudi, ki redno izvaja kakršnekoli oblike meditacije in moli, prav tako pa je vedno več ljudi, ki hodijo na romanja po svetu.
Leta 1985 je šlo na primer po starodavni in skorajda pozabljeni romarski poti Camino manj kot tisoč romarjev, leta 2014 pa že več kot 200.000. Seveda je potrebno pri tem poudariti, da to niso le kristjani, ampak tudi drugače verujoči.
Sodobno krščanstvo še vedno išče prave odgovore
Sodobno krščanstvo se močno zaveda problema naraščanja navideznih kristjanov, pomanjkanja interesa za duhovniške poklice in vedno manjšega števila vernikov v cerkvah. Zato neprestano išče načine, s katerimi bi se temu najbolje zoperstavili.
Prvi korak k temu je zagotovo velika prenova krščanstva, ki po besedah papeža Frančiška vedno poteka najprej od znotraj.
Papež Frančišek kristjanom po vsem svetu s svojim zgledom jasno kaže podobo popolnoma drugačne Cerkve. Ta je ljudem veliko bolj blizu tako osebno kot v prizadevanju za družbeno pravičnost, predvsem pa v ospredje zopet postavlja vero in ne več ideološkost in moralizem.
Drugi korak k temu je prenova Cerkve. Ta mora s svojim jasnim zgledom živeti po evangeliju, to pa bo najboljša spodbuda vsem kristjanom, tudi tistim, ki samo navzven živijo versko življenjem. Tem je potrebno posvetiti dodatno pozornost, se jim približati, jim oznanjati evangelij in v skupnosti živeti vrednote, ki jih je učil Jezus Kristus.
K novi podobi Cerkve pa mora svoj del prispevati tudi vsak posameznik in ostale institucije povezane z verskim življenjem.
Ena od njih je tudi Škofijska knjigarna, ki je bogato založena s knjigami za osebno in duhovno rast, ki spodbujajo versko življenje ter pestro ponudbo raznih nabožnih predmetov.
Kakšna prihodnost se obeta krščanstvu?
Zdi se, da je Cerkev v krizi, ker se je v preteklosti oddaljila od svojega prvobitnega poslanstva in ob tem zapravila zaupanje ljudi. Zato bo pot nazaj mučna in dolgotrajna, na kar pogosto spominja tudi papež Frančišek.
V prihodnosti bo potrebnih nekaj pogumnih posegov, s katerimi bo mogoče preprečiti upad krščanstva.
Predvsem pa bo pomembno, da bo vsak posameznik v svojem notranjem glasu našel Boga, ki mu bo govoril kaj delati in kaj ne, pa tudi kaj je potrebno narediti in česa se ne sme opustiti.
