Trenutno se v Sloveniji beleži največja porast incidence oslovskega kašlja v zadnjih 20 letih. O podobnem porastu poročajo po celem svetu.
Prava incidenca je predvsem pri odraslih močno podcenjena, na to bolezen se (še) premalo pomisli, saj v odrasli dobi poteka z neznačilnimi simptomi, tako pa predstavlja velik rezervoar za prenos okužbe, opozarja Valentin Urlep, dr. med. “Oslovski kašelj povzroča gram negativna bakterija Bordetella pertussis. Cepljenje proti oslovskemu kašlju nudi zaščito približno deset let, kar pomeni, da večina odraslih proti tej bolezni ni več zaščitena. Ravno zato se je uveljavilo cepljenje nosečnic, saj imajo največje tveganje za težke zaplete okužbe s to bakterijo nedonošenčki in dojenčki, pri katerih lahko pride do apneje in celo do epileptičnih napadov. Ko se cepi nosečnica, pa s tem zaščiti tudi otroka takoj po rojstvu. Poleg dojenčkov oslovski kašelj bolj ogroža tudi bolnike s kroničnimi pljučnimi boleznimi in osebe z oslabljenim imunskim sistemom.”
Le kronični kašelj ali oslovski kašelj?
Valentin Urlep pojasnjuje, da se po okužbi z bakterijo Bordetella pertussis najprej pojavijo znaki podobni nahodu: pojavijo se solzenje oči, kihanje, kašljanje in povišana telesna temperatura. Po približno enem tednu pa se razvije značilen oslovski kašelj – bolniki imajo izrazit napad kašlja, kateremu sledi hlastajoč vdih z zaprtim poklopcem, kar se sliši kot značilno ‘riganje’. Temu sledi obdobje okrevanja, ko se napadi kašlja praviloma umirjajo, lahko pa to obdobje traja kar dolgo. “Simptome ublaži antibiotično zdravljenje, s čimer se prepreči tudi kužnost. Antibiotično zdravljenje je smiselno v prvih treh do štirih tednih od nastanka simptomov, v primeru zdravljenja nosečnic in otrok, ki so mlajši od enega leta pa se antibiotično zdravljenje priporoča do šest ednov po začetku kašlja,” pravi.
V prvih tednih po nastopu simptomov se diagnozo postavi ali s kultivacijo ali PCR brisa. Sta pa ta dva testa negativna, če je od okužbe minilo več kot štiri tedne, opozarja Urlep. V tem primeru se diagnozo potrdi s serološkim dokazom titrov protiteles.
Kronični kašelj je opredeljen kot kašelj, ki traja več kot osem tednov. Med najpogostejše vzroke za kronični kašelj spadajo zdravljenje z zdravili ACEi (zaviralci angiotenzin pretvarjajočega encima), kajenje, gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), astma in sindroma postnazalnega zatekanja nosne vsebine.
Skoraj polovica kroničnih kašljev je bila oslovskih kašljev
Na KO za pljučne bolezni in alergijo, UKC Ljubljana (prim. mag. Matjaž Turel, dr. med.) so v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo (prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med.) pregledali dokumentacijo 238 bolnikov, obravnavanih v specialistični pnevmološki ambulanti zaradi kroničnega kašlja, pri 105 osebah pa so ugotovili nedavno okužbo z bakterijo Bordetella pertussis. Analiza je pokazala, da so imele osebe, ki so imeli pozitivno serologijo pogosteje prisotne za oslovski kašelj značilne simptome.
“Kašelj pri oslovskem kašlju praviloma spontano izzveni. Predpis antibiotične terapije je indiciran in smiseln le, če se bolezen diagnosticira v začetni fazi bolezni, to je v prvih treh tednih okužbe. Zaradi porasta te bolezni v Sloveniji pa je med bolniki s kroničnim kašljem smiselno testiranje tudi na oslovski kašelj,” je sklenil Valentin Urlep.
