Tudi vi kupujete prehranska dopolnila prek spleta? Zlasti aktualni so izdelki za krepitev imunskega sistema. Morda vas bodo naslednje ugotovitve prepričale nasprotno!
Raziskovalci so na največji spletni trgovini Amazon kupili najbolj priljubljenih 30 prehranskih dopolnil, ki so obljubljala zdravje imunskega sistema. Izbrali so tiste, ki so jih kupci ocenili z vsaj 4 od 5 zvezdicami. Večino sestavin prehranskih dopolnil so sestavljala zelišča, vitamini in minerali, najpogosteje navedene sestavine so bile ehinaceja, bezeg, cink ter vitamina C in D.
Sledila je analiza s tekočinsko kromatografijo-masno spektrometrijo (LC-MS). LC-MS je analitična kemijska tehnika, ki jo uporabljajo za specifično in zelo natančno določanje sestavin neznanega izvora.
Rezultate so primerjali s sestavinami, navedenimi na etiketi s podatki o vsebnostih izdelka, povzema Examine.com.
Sledilo je razočaranje
Od 30 testiranih izdelkov jih je 17 imelo napačne oznake, od tega jih je bilo 13 napačno označenih (sestavin, navedenih na etiketi, ni bilo v izdelku), 9 pa je vključevalo skrite sestavine (snovi, ki so bile odkrite, vendar niso navedene na etiketi).
Noben izdelek ni imel ustreznega certifikata, vsi so vključevali trditve v zvezi z imunsko obrambo ali podporo, polovica pa je trdila, da je izdelek “znanstveno dokazan” ali “klinično raziskan”.
Ne zaupajte svetovalcem na spletu!
Zakaj ljudje bolj zaupajo samooklicanim gurujem oziroma svetovalcem na spletu, ki promovirajo svoje izdelke, smo povprašali predsednico Lekarniške Zbornice Slovenije (LZS) mag. Darjo Potočnik Benčič.
“To je zanimiv fenomen, ki se je potenciral v obdobju covid-19 pandemije. Strokovnjaki, pa ne samo zdravstveni delavci, tudi sociologi, komunikologi, psihologi… smo zamudili priložnost, da bi v času največje krize gradili zaupanje v zdravstvo, zdravila in cepiva. Prazen prostor so izkoristili spletni strokovnjaki, skeptiki, anticepilci. Pot nazaj bo težka in dolga, vendar nam bo uspelo, če bomo na tem delali skupaj, povezani,” je prepričana.
“Kljub izjavam, da bo vlada vključevala vse deležnike pri premagovanju zdravstvene krize, v katero nas je potisnil novi koronavirus, temu še ni tako. Premalo se še zavedamo, kdo vse ima stik s pacienti in kakšne priložnosti s tem zamujamo,” obžaluje magistra farmacije.
Kot primer navaja lekarne in farmacevtske strokovne delavce, saj, dodaja, to področje najbolje pozna. “Kronični bolniki so v lekarni pri svojem farmacevtu vsak mesec, zdravnika obiščejo bistveno redkeje, pogosto imajo stik z zdravnikom ali medicinsko sestro samo preko telefona ali elektronske pošte. V lekarni ima farmacevt za pogovor z bolnikom res zelo malo časa (hudo pomanjkanje kadrov!), še bolj bistveno pa je, da sistem farmacevte spodbuja, da se z ljudmi pogovarjajo, da jih izobražujemo, osveščajo in da pri tem uporabijo za vsakega obiskovalca lekarne njemu razumljiv jezik.”
Samo če se bomo z ljudmi pogovarjali, nam bodo zaupali svoje strahove in pomisleke in tudi to, da so kakšno zdravilo ali drugi izdelek nabavili preko spleta. Ob tem ne smemo obsojati in kritizirati, ampak z argumenti predstaviti koriti in tveganja,
je jasna predsednica Lekarniške Zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič.
