Zaščita pred soncem je ključnega pomena za ohranjanje zdravja in mladostnega videza kože. V pogovoru s Petro Keršmanc, mag. kozm., višjo predavateljico na Oddelku za kozmetiko VIST – Fakulteti za aplikativne vede, smo raziskali kako UV sevanje vpliva na strukturo kože, katere so dolgoročne posledice nezaščitene izpostavljenosti soncu, kateri tipi kože so bolj občutljivi na sončne opekline ter kako izbrati pravo sončno kremo glede na tip kože in dejavnosti na prostem. Pod drobnogled vzeli prednosti in slabosti kemičnih ter mineralnih sončnih krem, spraševali smo se kako pogosto bi morali nanesti sončno kremo in katere so alternativne metode zaščite pred soncem.
Kronično izpostavljanje UV žarkom močno vpliva na videz in zdravje naše kože. Najpogostejše dolgoročne posledice so:
- Staranje kože: Koža postane tanjša, manj čvrsta in izgubi svojo elastičnost. Gube postanejo bolj izrazite, koža pa lahko dobi trši, usnjat videz.
- Solarni lentigi: To so temne lise na koži, ki jih pogosto imenujemo starostne pege ali sončne pege. Pojavijo se zaradi pogostega izpostavljanja soncu.
- Teleangiektazije: Razširjene majhne krvne žile, ki postanejo vidne kot tanke rdeče ali modre črte na koži.
- Tveganje za raka kože: Dolgotrajna izpostavljenost UV žarkom povečuje tveganje za razvoj raka kože, vključno z najnevarnejšim tipom, melanomom.
Če povzamemo, kronično izpostavljanje soncu povzroči, da koža izgubi mladosten videz, postane bolj nagnjena k pigmentnim spremembam in žilnim nepravilnostim, hkrati pa se znatno poveča tveganje za resne zdravstvene težave, kot je rak kože.
Mehanizem staranja kože
UV žarki pospešijo staranje kože, ker poškodujejo elastinska in kolagenska vlakna. Kolagen je pomembna beljakovina, ki daje koži čvrstost. V koži ga proizvajajo celice imenovane fibroblasti. Koža nenehno proizvaja nov kolagen, da ostane zdrava in močna. Dva glavna dejavnika, ki nadzorujeta proizvodnjo kolagena, sta citokin TGF-β, ki spodbuja nastajanje kolagena, in transkripcijski faktor AP-1, ki zavira proizvodnjo kolagena in spodbuja njegovo razgradnjo.
- Citokin TGF-β (Transformirajoči rastni faktor beta): To je kot “pospeševalec” za proizvodnjo kolagena. Ko je TGF-β aktiven, sporoča kožnim celicam, naj proizvajajo več kolagena.
- Transkripcijski faktor AP-1: To je kot “zaviralec” za kolagen. AP-1 sporoča celicam, naj upočasnijo proizvodnjo kolagena in začnejo razgrajevati obstoječi kolagen.
Ko je naša koža izpostavljena UV žarkom, se v njej začnejo dogajati spremembe. Nastajajo škodljive molekule, imenovane prosti radikali, ki aktivirajo AP-1. To pomeni, da koža dobi signal, naj razgradi več kolagena in proizvede manj novega. Hkrati pa UV žarki zmanjšajo aktivnost TGF-β, zato koža ne dobi signala za proizvodnjo novega kolagena.
Posledica tega je, da se nova kolagenska vlakna ne tvorijo dovolj hitro, stara pa se hitreje razgrajujejo.To vodi do strukturnih sprememb v koži, kar pomeni, da koža izgubi svojo čvrstost in elastičnost, gube pa postanejo bolj izrazite. Prihaja tudi do sprememb v strukturi elastinskih vlaken, kar se kaže kot solarna elastoza – koža je zadebeljena in nekoliko rumenkasta, kar je posledica povečane količine napakno strukturiranega elastina v koži.
Najučinkovitejša zaščita je izogibanje soncu med 10. in 16. uro. Kadar imamo nujne obveznosti, zaradi katerih se soncu ne moremo izogniti, je priporočljiv umik v senco ter zaščita kože z oblačili in pokrivali. Ne smemo pozabiti tudi na zaščito oči z očali. Odkrite dele telesa pa zaščitimo s sončno kremo.
Ljudje z bledo poltjo se hitreje starajo
Nekateri tipi kože so bolj občutljivi na sončne opekline. Svetlejši tipi kože, znani tudi kot fototipi, so bolj dovzetni za sončne opekline. To so ljudje z zelo bledo poltjo, svetlimi ali rdečimi lasmi in svetlimi očmi. Njihova koža vsebuje manj melanina, pigmenta, ki ščiti kožo pred UV žarki. Manj melanina pomeni manj naravne zaščite pred soncem, zato njihova koža hitreje opeče. Pogoste sončne opekline in večja izpostavljenost UV žarkom pospešijo proces staranja kože, kar vključuje nastanek gub, izgubo elastičnosti in pojav pigmentnih madežev. Poleg tega se poveča tveganje za razvoj kožnega raka. Zato se svetlejša koža na soncu hitreje stara in je bolj nagnjena k poškodbam.
Kako izbrati pravo sončno kremo?
Poleg tipa kože in vrste dejavnosti je izjemnega pomena upoštevati tudi UV indeks. To je enotno sprejeta mera za moč UV sevanja, podana za točno lokacijo in čas v dnevu. Sončno kremo izberemo glede na to, kako močno je sonce na lokaciji ob določenem času, ko bomo izpostavljeni, ter kakšno vrsto aktivnosti načrtujemo. Vedno izberite kremo z visokim zaščitnim faktorjem (SPF), vsaj 30, za zelo svetlopolte in otroke pa SPF 50+. Pomembno je tudi, da preberete deklaracijo proizvajalca in poiščete kremo, ki ima želene lastnosti, kot je širok spekter zaščite ali hipoalergenost.
Glede na tip aktivnosti:
- Če boste veliko časa preživeli v vodi, izberite vodoodporno kremo.
- Za zmerno aktivnost na prostem je lahko dovolj vodoobstojna krema.
Glede na tip kože:
- Ljudje s suho kožo lahko bolje prenesejo vodoodporne kreme, saj te lahko nudijo dodatno vlaženje.
- Ljudje z mastno kožo pa se morda raje odločijo za vodoobstojne kreme, saj so lahko lažje in manj mastne.
Kremo nanesite na vsaki dve uri
Priporočljivo je nanašati sončno kremo vsaj vsaki dve uri. Pogostost nanašanja je odvisna tudi od intenzivnosti sončne svetlobe – kadar je ta močnejša, je sončno kremo potrebno nanašati pogosteje. Pri nekaterih aktivnostih, kot so plavanje ali potenje, se krema hitreje spere ali obriše, zato jo je potrebno pogosteje nanašati. Pozorni moramo biti tudi, kadar uporabljamo zdravila ali kozmetične izdelke, ki povečajo občutljivost kože na sonce – tudi v teh primerih je priporočljivo pogosteje nanesti kremo. Sončna krema pomaga zaščititi kožo pred škodljivimi učinki sonca. Sončna svetloba lahko povzroči sončne opekline, prezgodnje staranje kože in celo raka kože. Redno nanašanje kreme z zadostnim zaščitnim faktorjem (SPF) lahko zmanjša tveganje za nastanek teh težav.
Prilagodite jo potrebam
Izbira med kemično in mineralno kremo je odvisna od individualnih potreb in preferenc posameznika. Če imate občutljivo kožo, so mineralne kreme pogosto boljša izbira. Če vam je pomembna lahka in nemastna tekstura, so kemične kreme lahko dobra možnost. Mineralne sončne kreme so primernejše za občutljivo kožo, ker ne vsebujejo kemičnih filtrov, ki bi lahko dražili kožo. Mineralni filtri delujejo kot fizična bariera na površini kože in lahko ob uporabi pustijo belkast film, se nekoliko težje nanašajo in so bolj mastne. Kemične sončne kreme lahko vsebujejo snovi, ki dražijo posameznike z občutljivo kožo, imajo pa lažjo in manj mastno teksturo, se hitreje vpijejo v kožo ter ne puščajo belega filma.
Uporabljajte jo pravilno
Ne glede na vrsto kreme, je pomembno, da jo uporabljate pravilno. Uporabite zadostno količino kreme (približno dve žlici za celotno telo). Nanesite jo vsaj 20 minut preden greste na sonce in ponovite nanos vsaki dve uri, še posebej po plavanju ali potenju. Ne pozabite zaščititi tudi vratu in dekolteja, rok in ušes.
