Skrb zbujajoč je podatek, da vse več ljudi doživi možgansko kap v svojih dvajsetih in tridesetih letih. Ima ‘kozarček sem ali tja’ kakšno vlogo pri tem?
Ekipa z Nacionalne univerze v Seulu je prepričana, da je odgovor pritrdilen. Ugotovili so, da je bila pri osebah, ki so dve leti popile nekaj več kot eno alkoholno pijačo na dan, za 20 odstotkov večja verjetnost, da jih bo zadela možganska kap v primerjavi s tistimi, ki so spili manj alkohola ali ga sploh niso pili.
V šestletni študiji je sodelovalo več kot 1,5 milijona oseb, starih od 20 do 30 let, pri čemer je pred koncem analize kap doživelo 3.153 oseb. Tveganje za možgansko kap je naraščalo z leti uživanja alkoholnih pijač.
“Stopnja možganske kapi med mladimi odraslimi se v zadnjih desetletjih povečuje, povzroča smrt in resno invalidnost,” je povedal avtor študije dr. Eue-Keun Choi z Nacionalne univerze v Seulu v Republiki Koreji. “Če bi lahko z zmanjšanjem uživanja alkohola preprečili možgansko kap pri mladih odraslih, bi to lahko bistveno vplivalo na zdravje posameznikov in splošno breme možganske kapi v družbi.”
Sodelujoče so šest let vsako leto spraševali o njihovih pivskih navadah. Vsak udeleženec je poročal o tem, koliko dni na teden je pil alkohol in koliko pijač je spil vsakič.
Avtorji študije so tiste, ki so na teden popili 105 gramov ali več alkohola (to ustreza sedmim kozarcem in pol vina), obravnavali kot “zmerne ali težke” pivce. Za lahke pivce so šteli tiste, ki so popili manj kot 105 gramov alkohola.
Tveganje narašča z večjim pitjem
Pri zmernih ali težkih pivcih, ki so pili dve leti ali več, je bila verjetnost za možgansko kap za približno 20 odstotkov večja kot pri tistih, ki so pili malo ali sploh niso pili. Tveganje se je povečevalo z leti intenzivnega uživanja alkohola med raziskavo.
Če so dve leti pili zmerno ali močno, je bilo tveganje za možgansko kap za 19 odstotkov večje. Po treh letih se je to povečalo na 22 odstotkov, po štirih letih pa na 23 odstotkov – tudi po upoštevanju drugih dejavnikov tveganja, kot so visok krvni tlak, kajenje in indeks telesne mase (ITM).
Povezava je bila posledica večje verjetnosti pojavnosti hemoragične možganske kapi – možganske kapi, ki je posledica krvavitve v možganih.
Študija, objavljena v reviji Neurology, je bila sicer omejena z vzorcem, saj so bili vanjo vključeni le Korejci. To morda pomeni, da se tveganje ne bi preneslo tudi na druge rase in etnične skupine. Poleg tega so udeleženci izpolnjevali vprašalnike, v katere so morda tudi nepravilno vnašali podatke.
Ne glede na omejitve študije, se je treba zavedati škodljivosti alkohola. Še zlasti škodljiv je za otroke in mladostnike, uživanje alkohola med nosečnostjo pa ogroža zdravje še nerojenega otroka in pušča trajne posledice.
V Sloveniji zaradi zdravstvenih razlogov, povezanih z alkoholom, vsak dan v povprečju umreta dve osebi, poleg tega pa je alkohol tudi povzročitelj prometnih nezgod, zaradi katerih na leto povprečno umre nekaj več kot 700 oseb. (Vir: NIJZ)
