Pri ljudeh, ki so bili hospitalizirani zaradi hudega poteka okužbe kovid-19, se lahko pojavijo spremembe v možganih, ki so enakovredne 20-letnemu staranju, kar bistveno vpliva na njihovo kognicijo. Izsledki nove študije, največje tovrstne študije v Združenem kraljestvu do zdaj, kažejo, kako lahko nevrološki zapleti pri teh bolnikih ostanejo še dolgo po tem, ko simptomi bolezni na dihalih izginejo.
Eden najpogosteje prijavljenih dolgotrajnih simptomov
Medtem ko številni, ki zbolijo za kovidom, razvijejo le simptome, podobne prehladu in gripi, že nekaj časa vemo, da lahko virus SARS-CoV-2 prizadene več telesnih sistemov, pri čemer možgani niso izključeni. Pri bolnikih z dolgotrajnim kovidom je možganska megla eden najpogosteje prijavljenih dolgotrajnih simptomov.
“Po hospitalizaciji zaradi kovida veliko ljudi poroča o stalnih kognitivnih simptomih oziroma možganski megli,” je v izjavi povedala avtorica študije dr. Greta Wood z Univerze v Liverpoolu. “Vendar pa ni bilo jasno, ali obstajajo objektivni dokazi o kognitivnih motnjah, in če so, ali obstajajo kakršni koli biološki dokazi o poškodbi možganov; in kar je najpomembnejše, ali si bolniki sčasoma opomorejo.” Da bi odgovorili na nekatera od teh vprašanj, so znanstveniki z Univerze v Liverpoolu in King’s Collegea v Londonu izvedli klinično nevroznanstveno študijo COVID-19 (COVID-CNS).
Raziskovalci so najnovejše podatke pridobili pri 351 osebah, ki so bile v preteklosti hospitalizirane zaradi hudega poteka kovida, in jih primerjala s skoraj 3.000 kontrolnimi udeleženci, ki so se ujemali z različnimi dejavniki, vključno s starostjo in spolom.
“Ugotovili smo, da so imeli prebolevniki kovida s hudim potekom bolezni, tako tisti z akutnimi nevrološkimi zapleti bolezni kot tisti brez njih, slabšo kognicijo, kot bi pričakovali glede na njihovo starost, spol in stopnjo izobrazbe glede na primerjavo s podatki 3.000 kontrolnih oseb,” je povedala dr. Wood. Izračunali so, da so bile kognitivne sposobnosti omenjenih prebolevnikov na ravni, ki bi jo pričakovali pri 20 let starejših osebah. To je veljalo tudi za tiste udeležence, ki ob prvem prebolevanju kovida niso imeli nevroloških simptomov.
Poškodbe možganov vidne tudi leto in pol kasneje
Ko so pri prebolevnikih kovida opravili slikanje z magnetno resonanco (MRI) 12-18 mesecev po hospitalizaciji, so ugotovili, da imajo v nekaterih delih možganov manj sive snovi in povišano raven beljakovin, povezanih s poškodbami možganov.
“Ugotovitve kažejo, da lahko hud potek kovida povzroči globalne, objektivno merljive kognitivne primanjkljaje, ki jih je mogoče prepoznati tudi 12-18 mesecev po hospitalizaciji,” je komentiral eden od soavtorjev raziskave profesor Benedict Michael. “Povezava z biooznačevalci, ki kažejo poškodbe možganskih celic v krvi, in zmanjšanim volumnom možganskih regij na MRI kaže, da so v ozadju tega lahko merljivi biološki mehanizmi.” Pomembno bi bilo ugotoviti, kakšni so ti mehanizmi in ali podobne posledice puščajo tudi druge okužbe, ne le kovid.
Kaj pa osebe, ki niso imele težkega poteka kovida?
V raziskavo COVID-CNS so bili le zajeti bolniki s hudim potekom bolezni, zato ni jasno, ali ugotovitve veljajo tudi za osebe, ki so imele razmeroma blage okužbe. Vendar je eden od soavtorjev raziskave, profesor Gerome Breen s King’s Collegea v Londonu, pojasnil, da: “Ugotovitve naše raziskave lahko pomagajo pri razvoju podobnih študij, v katere bodo vključeni bolniki z dolgim kovidom, ki imajo veliko blažje respiratorne simptome in tudi poročajo o kognitivnih simptomih, kot je možganska megla, ter pri razvoju terapevtskih strategij.“
Študija je objavljena v reviji Nature Medicine.
