Napačno dihanje je največkrat preplitko, prehitro, neritmično ali poteka skozi usta. O tem lahko vse pogosteje slišimo od strokovnjakov in tudi prebiramo v nasvetih za zdravo življenje. Morda ste že slišali za ekstremnega Wim Hofa, ki z dihalnimi tehnikami premaguje leden mraz in smrtno nevarne bakterije ali poznate Brigito Langerholc, vrhunsko atletinjo in slovensko olimpijko, ki je z dihalnimi vajami ozdravila astmo.
Moč vadbe za pljuča je temeljito raziskala in na svoji koži preizkusila Manca Izmajlova, pevka – mezzosopranistka, ki je zaslovela s petjem priredb slovanskih pesmi ob spremljavi Ruskega državnega simfoničnega orkestra. Danes živi in deluje v avstrijskem Celovcu, kjer vodi šolo dihanja za pevce in za vse, ki to potrebujejo.
Manca Izmajlova je lani izdala knjigo Vdihni življenje s polnimi pljuči. V knjigi predstavlja rusko dihalno tehniko, s katero si je sama izboljšala zdravje in pevske sposobnosti. Vključila je tudi nekaj osebnih receptov, brez katerih si ne predstavlja vsakdanjika.
Za pogovor smo jo zmotili sredi priprav prevoda programa o dihanju v nemški jezik. Tukaj so zapisane njene izkušnje in spoznanja o dihanju in premagovanju ovir z dihalnimi tehnikami.
Dihanje velja za samoumevno in naravno. Pa res dihamo tako, kot je naravno?
Dobro dihanje je zdravim položeno v zibko. Če opazujete telo dojenčka boste videli, kako polno, umirjeno in ritmično diha. In seveda lahko tudi neverjetno dolgo časa kriči, ker to počne “na dihanju”, s celim telesom. Vendar začne večina ljudi to najbolj naravno stvar, ki jo imamo, kmalu izgubljati.
To se dogaja že v otroštvu – že takrat namreč lahko zaradi psihološkega stresa začnemo zadrževati dih in dihati vse plitkejše. Prilagajamo tudi način uporabe glasu, da smo čimbolj všečni avtoritetam. Tu se že rodijo težave z glasom, ki jih imajo mnogi odrasli.
In še druga stvar: mnogi otroci imajo pogosto zamašen nos, tudi npr. polipe in tako preidejo iz pravilnega dihanja skozi nos na dihanje skozi usta. Skozi usta diha večina odraslih.
Dihanje skozi nos je izjemno pomembno. Zrak se prečisti, ogreje in navlaži in pride “idealen” v naša pljuča. Zrak, ki ga dobimo skozi usta, je lahko poln mikrobov in onesnažen.
Dihanje mora biti tudi zelo ritmično in naše telo je narejeno tako, da se ta umirjena globoka ritmičnost zgodi samo pri dihanju skozi nos. Pri dihanju skozi nos tudi dobimo več kisika – večji upor, ki nastaja pri tovrstnem dihanju je pomemben za optimalno delovanje vseh organov, živčnega sistema in zlasti možganov.
Kdaj začnemo dihati »napačno«?
Če polnega dihanja ne začnemo izgubljati v otroštvu, je velika verjetnost, da ga bomo v odraslih letih. Stres, strahovi, jeza, preintenzivna in kaotična življenja, preozka oblačila, slaba drža oz. neskončne ure sedenja, pri katerem “stiskamo” trebušni del… Vse to so razlogi, zakaj plitko in neritmično diha kar 80 odstotkov odraslih zahodnega sveta.
Svoje prinese tudi staranje. Po 40. letu slabijo mišice, ki skrbijo za dihanje. Te so povečini skrite, tako da jih ne moremo krepiti z običajno aerobno vadbo, ampak samo s posebno vadbo za dihanje. Vse manj se nam obnavljajo pljučne alveole. Tako bo tudi zdrav starejši človek, ki nima slabih razvad, imel kakih 40 odstotkov manj pljučne kapacitete, kot v mladosti. Zato so starejši ljudje hitreje zadihani.
Dihanje je neposredno povezano z delovanjem srca in ožilja in seveda z vsemi procesi v telesu, tako da je tu res pomemben ključ do krepkega zdravja.
Kaj vas je spodbudilo, da ste začeli raziskovati področje dihanja?
Pred leti sem imela neke vrste “izgorelost“. Preveč je bilo vsega. Oba z možem sva že ves čas samostojna umetnika, brez agentov, kar pomeni, da si večino koncertov in projektov, tudi mednarodnih, organizirava sama. S tem je povezan velik stres, delo, ki bi ga morala opravljati cela ekipa, ponavadi opravljava dva. In potem še vadiva, nastopava, potujeva in skrbiva za promocijske aktivnosti.
Imela sem tudi majhne otroke, veliko dela z njima in seveda ogromno domov prinesenih virusov. Skoraj vsakega sem pobrala. Moj imunski sistem je bil čisto na psu, kar skupaj so se držale viroze. Bila sem kronično utrujena, ves čas v skrbeh, slabo sem spala in vse več sem imela težav z dihanjem. Dušilo me je, kar nisem mogla globoko vdihniti. Včasih se mi je zdelo, da me nevidna roka stiska za vrat.
Ker sem s petjem nadaljevala v vseh teh stanjih, sem sčasoma pridelala težave z glasom. In niso šle stran, moj glas je dobesedno škripal.
V mesecu predpisanega počitka in molčanja sem začela brskati po vseh metodah, ki sem se jih učila med študijem igre v Londonu in študijem petja v Moskvi. Ustavila sem se na “Ruski dihalni telovadbi“. Metodi, na katero prisegajo mnogi ruski odrski ljudje. Danes je tudi priznana s strani uradne medicine.
Pritegnilo me je dejstvo, da izjemno hitro z zabavnimi hitrimi vajami okrepi in regulira proces dihanja ter s tem lahko reši ali pomaga rešiti cel kup težav. Začela sem jo fanatično izvajati in proučevati, delala sem veliko več, kot predpisujejo, saj sem želela videti, kaj se zgodi.
Pogovor se nadaljuje …
