Mila zima in vlažna pomlad napovedujta zelo aktivno sezono klopov, ki lahko povzročijo hude zdravstvene težave. V Sloveniji je med boleznimi, ki jih prenašajo klopi, najpogostejša lymska borelioza – pojavlja se po celi državi, na leto zanjo zboli med 3000 in 7000 oseb.
Slovenija spada na sam vrh evropskih držav po pojavljanju klopnega meningoencefalitisa. Največja nevarnost za klopni meningoencefalitis je na Koroškem, Gorenjskem in v ljubljanski zdravstveni regiji, pišejo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Raziskave kažejo, da je s klopnim meningoencefalitisom v Evropi okuženih med 0,1% in 5% vseh klopov.
Ne samo v gozdu, tudi na vrtu jih je veliko
Pojavnost klopnega meningoencefalitisa in lymske borelioze je v Sloveniji največja v toplejšem delu leta in doseže vrh v poletnih mesecih. “Tako je v tem trenutku še pravi čas, da se lahko tisti, ki še niso bili cepljeni proti klopnemu meningoencefalitisu, proti tej bolezni zaščitijo s cepljenjem. Proti lymski boreliozi cepiva ni, se pa bolezen zdravi z antibiotiki,” razlagajo strokovnjaki z inštituta.
Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi, a dobimo ga lahko tudi na otroškem igrišču ali na domačem vrtu.
“Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je priporočljivo za vse osebe, starejše od 1 leta. V Sloveniji je cepljenje brezplačno za vse za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti, in odrasle, ki dopolnijo 49 let. Brezplačno se lahko cepijo tudi t. i. zamudniki. To so vsi otroci, ki so bili rojeni v letu 2016 ali pozneje, in tisti odrasli, ki so dopolnili 49 let v letu 2019 ali pozneje. Cepljenje (osnovno cepljenje oz. 3 odmerke) zgoraj naštetim osebam krije obvezno zdravstveno zavarovanje in se lahko opravi pri pediatru oz. izbranem osebnem zdravniku,” pravijo pri NIJZ. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je na voljo skozi vse leto, priporočljivo pa je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih.
Bolezen lahko vodi v trajno invalidnost in smrt
Pri dveh tretjinah ljudi okužba s klopnim meningoencefalitisom poteka brez simptomov. Pri tretjini se bodo razvili simptomi teden do dva po vbodu klopa.
Sprva se bolezen kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen, ki traja po navadi dva do štiri dni. Bolniki imajo povišano temperaturo, bolečine v mišicah, so utrujeni in imajo glavobol. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Nato pa dobijo visoko vročino s hudim glavobolom, imajo otrdel vrat, včasih jim je slabo in bruhajo, lahko se pojavijo celo motnje zavesti in smrt.
“Pri tem je treba opozoriti, da okrog tretjina bolnikov vboda klopa niti ne opazi,” opozarja Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu je opisanih več primerov resnega poteka bolezni tudi pri otrocih. Pri starejših bolnikih, zlasti starejših od 60 let, se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice, kot je slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh itd.
Od 100 bolnikov s KME jih bo do deset dobilo ohromitve, ki bodo pri petih postale trajne, eden do dva bosta umrla. Več kot tretjina pa jih bo imela postencefalitični sindrom.
Za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom so potrebni trije odmerki, nato pa so za vzdrževanje zaščite potrebni še poživitveni odmerki. Prvi sledi tri leta po osnovnem cepljenju, nato pa na pet let. Po 60. letu starosti se priporočajo poživitveni odmerki na tri leta.
“Cepivo je zelo učinkovito in varno. Zaščita je več kot 95-odstotna, neželeni učinki so večinoma blagi in prehodni. Največkrat se pojavijo utrujenost, glavobol, slabost, zvišana telesna temperatura in bolečina na mestu cepljenja. Gre za prehodne reakcije, ki hitro minejo. Resnejši neželeni učinki so izjemno redki,” zatrjujejo pri NIJZ.
Kako ukrepati, če na sebi najdemo klopa?
“Če na koži najdemo prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo. S tem močno zmanjšamo verjetnost prenosa povzročitelja lymske borelioze, kjer do okužbe običajno ne pride takoj ob vbodu. Za prenos virusa klopnega meningoencefalitisa to žal ne velja, saj se ta lahko v nekaj minutah po vbodu prenese s slino okuženega klopa,” opozarjajo pri NIJZ.
Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.
