V četrtek, 7. oktobra, je v prijazno in temeljito odgovarjala na številna vprašanja zaskrbljenih staršev in skrbnikov. Izjemno koristne odgovore in nasvete lahko preberete v arhivu Javne tribune TUKAJ, mi pa še enkrat dodatno izpostavljamo težavo z dolgimi čakalnimi vrstami za obravnavo otrok s težavami v duševnem zdravju v Sloveniji.
Dolge čakalne vrste so bile velika težava že pred pandemijo, zdaj se le še daljšajo. Kot opozarjajo na UNICEF-u, strokovnjaki med otroki in mladimi v Sloveniji v zadnjem letu zaznavajo več anksioznosti, depresije, motenj hranjenja in poskusov samomora. Glede na rezultate v raziskavi UNICEF-a Slovenija pa večina otrok in mladih rešuje svoje stiske sama oziroma se o njih ne pogovarja z odraslo osebo. Na dolge čakalne vrste je naletela tudi zaskrbljena mamica, ki se je po nasvet obrnila na strokovnjakinjo v Javni tribuni.
Po zaprtju šol popolnoma spremenjena hči
Zaskrbljena mamica ima najstnico, ki končuje osnovno šolo. »Po lock downu je popolnoma drugačna. Obdobje pubertete, korona, šola na daljavo … popolnoma izgubljena … zapira se vase, beži od vsega, težave s koncentracijo … težave pri učenju,« opisuje in dodaja, da je bila prej v prvi polovici osnovne šole nadarjena učenka.
Maja je prejela napotnico s stopnjo nujnosti »zelo hitro« za obravnavo kliničnega psihologa, a še niso prejeli niti datuma za obravnavo. »Klicarila sem po večini zdravstvenih domov za krajšo vrsto … na Rakitni so rekli, da je dve leti čakalna doba za 1. obravnavo,« je zapisala. Ob tem pa je z njeno hčerko iz tedna v tedna slabše: »V šolo noče hoditi. Grozi, da je ne bo več domov … Z njo se učim, ukvarjam, pogovarjam, razlagam … Jaz sem že na koncu z močmi. Drug otrok toži, da ga zapostavljam … Tudi sorojenec pravi, da kaj je z njo narobe …«
Ker je gospa pred časom izgubila zaposlitev, si ne more privoščiti plačljive obravnave za hčerko in ne ve, kam naj se obrne
V Gornji Radgoni le sedem dni
»Draga gospa! Najlepša hvala za zaupanje in iskreno skrb, ki jo izražate. Vesela sem, da ste se angažirali in ste dobili napotnico za kliničnega psihologa,« ji je odgovorila doc. dr. Andreja Poljanec.
Podala ji je tudi koristne nasvete: Glede na to, da so vrste res dolge, vam svetujem, da si na NIJZ pogledate dolžino čakalnih vrst po različnih krajih in se dogovorite za srečanje tam, kjer bo možno najhitreje – v Gornji Radgoni je npr. trenutno za počakati 7 dni. Klinični psiholog vam bo tudi dodatno svetoval, kako naprej.
Povežite se s šolsko svetovalno službo, ki vam lahko pomaga pri iskanju čustvenega stika s hčerko in svetovanju. Čim prej se postavite tudi v vrsto pri brezplačnih programih za psihosocialno pomoč otrokom, mladostnikom in njihovim družinam, ki jih financira MDDSZ, lahko pa v svojem kraju preverite tudi možnosti, ki jih sofinancira občina. Vem, da so vrste neprimerno dolge, vendar boste prej ali slej lahko sprejeti v redno obravnavo, ki bo spodbujala in omogočala izboljšanje stanja. Za vmesen čas vam svetujem, da pokličete na katero od telefonskih številk za pomoč v stiski (npr.: telefon v stiski »Prisluhnem ti«; 031/50 60 50, TOM telefon za otroke in mladostnike; 116 111 … ), kjer boste dobili pomiritev zase. Ko boste tudi vi nekoliko pomirjeni, boste veliko lažje pomagali in tudi pomirjali hčerko ter jo boste zmogli bolje začutiti tudi v njeni stiski, ona pa se vam bo lažje odprla.
Celotno Javno tribuno si lahko preberete tukaj.
Foto: Profimedia
