V zadnjih 50. letih se je razmerje omega-6 mk in omega-3 mk spremenilo iz 2:1 na 15:1. Ustrezno razmerje je pomembno za uravnavanje vnetnih odzivov v telesnih tkivih, zato je potrebno paziti, da s hrano vnašamo dovolj omega-3 in manj omega-6 (koruzno, sončnično olje …).
Koristi omega-3 so dokazane na različnih področjih.
Zelo močni dokazi o koristnih učinkih so predvsem v srčno-žilni preventivi. Najdemo jih celo v kardioloških smernicah. Dobro so se izkazale tudi pri preprečevanju kaheksije (iztirjena presnova) pri bolnikih z rakom (1,2), pri vnetnih obolenjih (3,4), pri depresiji (5), upadu miselnih funkcij (6,7). Izjemno pomembne pa so tudi med nosečnostjo in dojenjem, saj se vgrajujejo v tkiva, kjer omogočajo normalno komunikacijo med tkivi in so potrebne za razvoj vida in možganovine.
Pri vnetnih boleznih so koristne, če jih uživamo dlje časa v višjih odmerkih (nad 2 g) in pri tem poskušamo omega-6 (sončnično olje, koruzno olje …) maščobe omejiti in nadomestiti z oljčnim oljem. Višji odmerki omega-3 so koristni tudi za zniževanje krvnih maščob in za zniževanje krvnega tlaka, medtem ko za splošno zdravje in preventivo naredimo veliko, če pazimo, da vsak teden zaužijemo dva obroka mastnih rib (najbolje sardel in skuš) ali kapsulo z gramom prečiščenega ribjega olja z vsaj 60 % deležem EPK in DHK.
Omega-3 maščobne kisline so biološko pomembne pri ohranjanju duševnega zdravja, saj vplivajo na delovanje receptorjev, privzem nevrotransmitorjev in prenos živčnega signala. Ugoden vpliv na depresijo in intelektualne funkcije potrjujejo številne klinične raziskave, kot priporočilo pa jih najdemo celo v kanadskih kliničnih smernicah za depresijo (8). Za depresijo so primernejša tista dopolnila, ki vsebujejo večji delež EPK omega-3. Ugodni učinki se pokažejo po več-mesečnem jemanju vsaj 1000 mg omega-3 EPK. Tako visoke deleže največkrat lahko zagotovimo s koncentriranimi nekapsuliranimi ribjimi olji.
Po priporočilih evropske agencije za varnost hrane EFSA naj bi nosečnice in doječe mamice koristne učinke na vid in razvoj možganov ploda zagotovile z 250 mg omega-3 DHK na dan, medtem ko medicinska stroka priporoča višje odmerke omega 3: 650 mg DHA + EPA na dan (9). Glede na onesnaženost rib, je med nosečnostjo varneje uporabljati prečiščena prehranska dopolnila, ki vsebujejo več DHK.
Pripravila. mag. Urška Strlekar, mag. farm.
VIRI:
1.Zheng, J.-S.; Hu, X.-J.; Zhao, Y.-M.; Yang, J.; Li, D. (27 June 2013). “Intake of fish and marine n-3 polyunsaturated fatty acids and risk of breast cancer: meta-analysis of data from 21 independent prospective cohort studies”. BMJ 346 (jun27 5): f3706–f3706.
2.Artemis P. Simopoulos . Omega-3 Fatty Acids and Cancer. December 2003 vol. 12 no. 6 405-412.
3.Wall R, Ross RP, Fitzgerald GF, Stanton C; Ross; Fitzgerald; Stanton (2010). “Fatty acids from fish: the anti-inflammatory potential of long-chain omega-3 fatty acids”. Nutr Rev 68 (5): 280–9.
4.Miles, EA; Calder, PC (June 2012). “Influence of marine n-3 polyunsaturated fatty acids on immune function and a systematic review of their effects on clinical outcomes in rheumatoid arthritis.”. The British journal of nutrition. 107 Suppl 2: S171–84.
5.Omega-3 fatty acids in major depressive disorder. K.-P. Su et al. European Neuropsychopharmacology 13 (2003) 267–271.
6.Hibbeln JR. Fish consumption and major depression. Lancet. 1998;351:1213.
7.Schaefer E. Omega-3 fatty acids and dementia. Presented at the omega-3 fatty acids: Recommendations for therapeutics and prevention symposium. May 21, 2005. New York.
8.Canadian network for Mood and Anxiety Treatments (Canmat) Clinical guidelines fort he management of major depressive in adults; Sidney H Kennedy et al
9.Antolič Ž. et al. Klinična prehrana v nosečnosti: univerzitetni učbenik. Ljubljana: Center za razvoj poučevanja, Medicinska fakulteta, 2015.
