Pa veste, katere so njegove hranilne sestavine in kako jih kar najbolj izkoristiti? Tudi številne raziskave potrjujejo, da je treba korenje čim pogosteje dodajati dnevnim obrokom in da sta za okvaro vida delno odgovorna nezdrav način življenja in slaba prehrana. S spremembo prehranskih navad pa lahko pravočasno zavarujete svoj vid.
Hranilna vrednost korenja
Hranilna vrednost korenja je okoli 40 kalorij, odvisna pa je od vrste, načina gojenja in časa pobiranja. Mlado korenje, denimo, vsebuje manj hranilnih snovi od zrelega, zato pa več vode in saharoze. Ker je v njem manj celuloze, je krhko, sočno in okusno. Vsebuje tudi pektin, ki kot hrana za dobre bakterije ugodno vpliva na prebavila. Med minerali najdemo kalij, kalcij, natrij, magnezij, žveplo, železo, fosfor, baker, mangan, cink, kobalt in jod – pa tudi druge, nezaželene elemente, ki so lahko strupeni. K sreči pa so prisotni le v sledeh, zato ne ogrožajo zdravja.
Korenček kot zaščitnik vida
Sestavine korenja, ki igrajo ključno vlogo pri zaščiti vida, so karotenoidi, vitamini in omega 3 maščobne kisline. Prav vsebnost vitaminov je tista, po kateri se korenje razlikuje od preostale zelenjave. Zlasti velja poudariti vitamin A, ki ga je v korenu te rastline od 6 do 25 mg – odvisno od vrste in načina gojenja. Strokovnjaki poudarjajo, da so visoke vsebnosti tega vitamina ključne pri preprečevanju sindroma suhega očesa in nočne slepote ter upočasnjujejo napredovanje diabetične nevropatije.
Poleg vitamina A vsebuje korenje vitamine C, E, K in vitamine B-skupine. Vitamini A, C in E so močni antioksidanti in kot taki preprečujejo delovanje prostih radikalov, pomagajo ohranjati zdravje očesnih celic in preprečujejo nastanek očesnih bolezni. Njihove visoke vsebnosti lahko pospešijo celjenje očesne sluznice in izboljšajo vid po laserski korekciji vida. Visok vnos vitamina E (vsaj 400 mednarodnih enot dnevno) v kombinaciji z vitaminom A in C upočasnjuje degenerativne spremembe v očesni mrežnici, kot je degeneracija rumene pege, ki je najpogostejši vzrok izgube vida v starosti.
Pomembno vlogo pri zaščiti imajo vida tudi karotenoidi, rastlinski pigmenti in močni antioksidanti, zaradi katerih je korenje značilno oranžne barve. Poznamo več kot 600 vrst karotenoidov, najpomembnejši pa so betakaroten, lutein in zeaksantin. Prav teh je namreč v rumeni pegi, torej v območju najostrejšega vida, največ. Kot del očesnega pigmenta varujejo oko pred morebitnimi poškodbami, ki jih povzroči svetloba. Dokazano je, da ima betakaroten, bogat vir vitamina A, pozitiven učinek na preprečevanje nočne slepote in fotoobčutljivosti. Lutein in zeaksantin pa kot protivnetna karotenoida in antioksidanta pomagata varovati očesno tkivo leče in rumene pege, s čimer preprečujeta nastanek bolezni, kot sta siva in zelena mrena.
Nadvse pomembne so tudi omega 3 maščobne kisline, saj lahko njihov vnos pri starejših ljudeh, ki imajo sladkorno bolezen, upočasni nastanek ali napredovanje diabetične retinopatije.
V kakšni obliki uživati korenje?
To je odvisno od stopnje stabilnosti aktivnih sestavin korena. Po podatkih, ki so na voljo, je vitamin A najučinkovitejši, če korenje uživamo sveže – naribano ali kot sok. Karotenoidi pa so kot antioksidanti občutljivi za toplotno obdelavo.
Zato priporočamo, da korenja ne kuhate oziroma ga pripravite na nizki temperaturi ali pari. Najbolje pa je, da ga jeste surovega. Pozorni morate biti tudi na to, kje ga kupujete. Priporočamo vam nakup organskega svežega korenja, saj se boste tako izognili pesticidom in drugim škodljivim snovem, obenem pa izkoristili kar največ hranilnih sestavin te zelenjave.
Literatura:
Kantoci, D. 2014. Sve o mrkvi. Glasnik zaštite bilja. 37 (6): 20–24.
Sala-Vila, A., et al. 2016. Dietary Marine ω-3 Fatty Acids and Incident Sight-Threatening Retinopathy in Middle-Aged and Older Individuals With Type 2 Diabetes. JAMA Ophthalmology. 134 (10): 1142–1149.
Domitrović, R. 2006. Vitamin C u prevenciji i liječenju bolesti. Biochemia Medica, 16 (2): 107–125.
Foto: Pexels
