V svetu število bolnikov s KOPB nenehno narašča. Natančnih podatkov za Slovenijo ni, ker ne obstaja ustrezno opravljena epidemiološka študija, vendar po ocenah zbolijo približno trije odstotki populacije, kar z drugimi besedami pomeni približno 50 tisoč Slovencev.
Med njimi je kakih 15 tisoč bolnikov, pri katerih je delovanje pljuč že močno okvarjeno. Hudo motnjo dihanja, pri kateri v bolnikovi krvi že primanjkuje kisika, ima približno 1400 bolnikov, približno 800 bolnikov pa potrebuje trajno zdravljenje s kisikom. Ker je KOPB bolezen kadilcev, ki se razvija skozi desetletja, so številke verjetno še veliko višje. Po nekaterih ocenah pri 75 odstotkih bolnikov bolezen ostane neprepoznana, vse dokler ni zelo napredovala.
Kaj je KOPB
KOPB je za zdaj neozdravljiva bolezen. Ni še dokazov, da bi lahko z zdravili upočasnili napredovanje bolezni ali jo celo pozdravili, vendar je bolnikom mogoče učinkovito pomagati in omiliti simptome − predvsem težko sapo − ki jih najbolj motijo v vsakdanjem življenju. V zelo napredovalih stadijih KOPB bolnik živi z nenehnim občutkom dušenja in pomanjkanja zraka, zato je pomembno bolezen predvsem preprečevati.
Kako živeti s KOPB?
Bolnikom s KOPB poleg zdravil zelo pomaga tudi redna telesna aktivnost. Kot pravi mag. Arjana Maček Cafuta, dr. med., spec. pulmologinja koncesionarka iz Ljubljane, je ta primerna za vse bolnike s KOPB, ne glede na to, v katerem stadiju bolezni so.
“S telesno aktivnostjo bolniki zmanjšajo simptome in izboljšajo kakovost svojega življenja, vitalnost in telesno kondicijo, omilijo težko sapo in utrujenost, torej dva zelo neprijetna simptoma bolezni. Ob redni telesni aktivnosti imajo tudi boljši nadzor nad svojim življenjem, laže skrbijo zase in so bolj vključeni v družbo.«
To slednje je za bolnike s KOPB zelo pomembno, saj se pogosto zaprejo med štiri stene in živijo izolirano, zlasti v napredovalih stadijih bolezni, ko so že odvisni od kisikove bombe, vse teže dihajo in je njihov življenjski prostor posledično močno omejen.
KOPB je stopenjska bolezen, zato so tudi težave pri bolnikih izražene različno. Telesna aktivnost je priporočljiva prav za vse bolnikom s to boleznijo, pomembno pa je, da je intenzivnost prilagojena stopnji oziroma težavnosti bolezni.
»Intenzivnost naj si vsak bolnik določi sam, odvisno od svoje zmogljivosti in teže bolezni, vsekakor pa zdravniki priporočamo, da jo izvaja redno od tri- do petkrat na teden, traja pa naj od 20 do 40 minut. Najpomembnejše so vaje za vzdržljivost, denimo hoja po ravnem, zlasti nordijska, ali po stopnicah, kolesarjenje na sobnem kolesu ali tek na sobni tekaški stezi. Smiselno je trenirati mišične skupine, ki jih največ uporabljamo. Vzdržljivostnim vajam naj bolnik priključi tudi trening moči in dihalne vaje,«
svetuje dr. Maček Cafuta in poudari tudi pomen bolnikove opolnomočenosti.
»Vsak bolnik naj pozna svojo bolezen in se pouči o tem, katere oblike telesne vadbe so zanj primerne, pomembno pa je tudi, da je pozoren na poslabšanja bolezni in zna oceniti, kako lahko ukrepa sam, kdaj pa je čas, da poišče pomoč pri svojem pulmologu.«
Ob tem dr. Maček Cafuta omeni še dejstvo, da bolniki s KOPB v zimskem času svojo telesno aktivnost neredko opustijo, kot pojasnilo za to pa navajajo slabo, mrzlo, megleno vreme, onesnažen zrak in možnost padca na poledenelih tleh. To je sicer vse res, se strinja dr. Maček Cafuta, a ni razlog za popolno opustitev aktivnosti. Tudi zato je pred leti naredila »poskus« s svojimi bolniki, ki imajo KOPB, in jih spodbudila, da so kolesarili na sobnem kolesu pred televizijskim sprejemnikom. Kot pravi, so bili naslednjo pomlad vsi v občutno boljši telesni pripravljenosti in navdušeni nad vsestranskimi pozitivnimi učinki redne telesne aktivnosti.
Fizioterapija pomemben del obravnave KOPB
Redna telesna aktivnost je za bolnike s KOPB izredno pomembna, vsekakor pa je pametno, da vsaj na začetku telesno vadbo zasnuje vsakemu bolniku strokovnjak. Monika Jeruc Tanšek, diplomirana fizioterapevtka z Univerzitetne klinike Golnik, predstavi, kako lahko pomaga fizioterapevt.
»Fizioterapevti smo pri vodeni telesni vadbi oziroma rehabilitaciji bolnikov s KOPB odgovorni za kakovostno in individualno prilagojeno delo z bolniki na različnih področjih telesne vadbe (ki pa je osnova samega rehabilitacijskega programa). Sprva ocenimo njihovo splošno telesno pripravljenost, nato pa z bolj specifičnimi testiranji natančneje ocenimo še njihovo vadbeno sposobnost. Individualno, glede na rezultate testiranj, pripravimo prilagojen program vodene telesne vadbe, med vadbo smo bolnikom ves čas na razpolago za pomoč in nadzor nad pravilnim izvajanjem vadbe. Bolnike naučimo tiste tehnike čiščenja dihalnih poti, ki so zanje najustreznejše, ob tem pa tudi strategije varčevanja z energijo ter jih usmerjamo v aktiven življenjski slog. Pomembno je, da redna telesna aktivnost postane del bolnikovega življenja in ne samo za čas trajanja rehabilitacije.«
V ZD Murska Sobota prvi ambulantni program rehabilitacije
Trenutno rehabilitacija bolnikov s KOPB teče v treh bolnišnicah: na Kliniki Golnik ter v bolnišnicah Sežana in Topolšica. A te ustanove so za mnoge bolnike preveč oddaljene, pa tudi kapacitete na teh oddelkih so omejene.
Prav zato se je prim. Nadja Triller, dr. med., spec. pulmologije (podpredsednica Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije), s svojim timom in drugimi sodelavci iz ZD Murska Sobota domislila, da bi rehabilitacijo približali bolnikom v regiji in pričeli so s pilotskim projektom. Tako od leta 2017 v tem zdravstvenem domu za bolnike s KOPB teče program ambulantne rehabilitacije, katere cilj je izboljšati kakovost življenja bolnikov s KOPB.
Program ne vključuje samo redne telesne vadbe, ampak tudi prehransko svetovanje, svetovanje pri opuščanju kajenja, psihološko podporo in še kaj. V rehabilitacijskem timu so poleg pulmologa še zdravnik družinske medicine, srednje in diplomirane medicinske sestre, psiholog, kineziolog in dietetik.
»Združili smo znanje in kot prvi v Sloveniji pričeli s programom ambulantne rehabilitacije za bolnike s KOPB. V ambulantno rehabilitacijo vključimo vse bolnike s KOPB, ki se po predstavitvi programa za ta način obravnave odločijo. Večina bolnikov se predlagane rehabilitacije z veseljem udeležuje. V zdravstveni dom prihajajo prvi mesec enkrat tedensko, naslednja dva meseca pa na 14 dni. Doma redno vadijo sami po predlagani shemi. Izvajanje vaj beležijo v dnevnike, ki jih ob obisku pri zdravniku prinesejo s seboj. Seveda so posamezniki, ki rehabilitacijo iz različnih razlogov prekinejo, vendar smo z udeležbo in odzivom bolnikov zadovoljni,« pojasni prim. Nadja Triller, dr. med.
Po zaključeni trimesečni vodeni in nadzirani rehabilitaciji bolniki nadaljujejo z rehabilitacijo sami. Učinek omenjene rehabilitacije bodo ponovno preverjali po šestih mesecih in po enem letu.
Dihalne in telovadne vaje zelo spodbuja tudi Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, saj so, kot pravi:
“za pljučne bolnike zelo koristne in priporočljive. V Društvu izdajamo zloženke s prikazanimi vajami, ki naj bi jih izvajali bolniki, v pripravi pa so tudi slikovna navodila za vaje, ki bodo obogatile našo spletno stran www.vdihovalniki.si. Ta nastaja v sodelovanju s strokovnjaki s Klinike Golnik ter bolnišnic v Topolšici in Sežani. Na vseh srečanjih in šolah o KOPB in astmi, ki jih organiziramo, govorimo o pomembnosti telesne vadbe, pogosto pa na šolah sodeluje tudi fizioterapevt s prikazom. Vsako leto organiziramo tudi društveni rehabilitacijski oddih v Strunjanu, kjer za nas poskrbijo animatorji in fizioterapevti s telovadbo, dihalnimi vajami, nordijsko hojo … Društvo organizira še brezplačno telovadbo za člane društva v 15 mestih po Sloveniji. Telovadba je na voljo od jeseni do spomladi.«
Več informacij:
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije
