Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da je treba mesne izdelke uživati v priporočenih količinah in ne prepogosto. Pestra mešana prehrana naj vključuje tudi meso, saj je to pomemben vir beljakovin, vendar v zmernih količinah. Meso še posebej v obdobju rasti in razvoja, zanesljivo zagotavlja zadosten vnos cinka, železa, vitamina B12 ter vseh esencialnih aminokislin in maščobnih kislin. Zaradi teh razlogov je njegovo zmerno vključevanje v pestro mešano prehrano v skladu s priporočili o količinah in pogostosti upravičeno.
Nacionalna priporočila uravnoteženega prehranjevanja:
- rdeče meso je priporočljivo uživati največ dvakrat do trikrat na teden,
- belo meso (perutninsko meso) do trikrat na teden,
- ribe pa vsaj enkrat do dvakrat na teden.
Pojemo ga preveč
Po podatkih NIJZ v Sloveniji v povprečju zaužijemo preveč mesa, zlasti preveč mesnih izdelkov, medtem ko rib zaužijemo premalo. Za dosego priporočil zdrave prehrane bi moral povprečni prebivalec Slovenije v prehrani zmanjšati delež mesnih izdelkov, pojesti manj mesa, sorazmerno pa zvišati delež rib. “To priporočilo lahko dosežemo že tako, da dan ali dva v tednu načrtujemo kot brezmesna, enkrat do dvakrat tedensko pa vključimo tudi ribe,” predlagajo pri NIJZ.
Če že uživamo mesne izdelke, naj pri tem velja previdnost pri izbiri – izbiramo tiste, kjer je vidna struktura mesa (npr. šunka, piščančje prsi ipd.) in ne tistih, kjer je struktura homogena. Pri tem moramo biti pozorni predvsem na delež vsebovanega mesa, soli, maščob in nekaterih aditivov (npr. ojačevalcev arome).
Priporočila zdravega načina prehranjevanja, ki jih oblikujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, temeljijo na uživanju pestre mešane prehrane, sestavljene iz priporočenih kombinacij različnih vrst živil iz vseh skupin živil, kar ob ustreznem energijskem vnosu zagotovi zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma. Priporočene kombinacije živil v obrokih dajejo prednost sadju in zelenjavi, polnovrednim žitom in žitnim izdelkom, mleku in mlečnim izdelkom z manj maščobami, ribam, pustim vrstam mesa ter stročnicam ter kakovostnim maščobam rastlinskega izvora.
Predelava mesa povzroči, da so v mesnih izdelkih prisotne snovi, ki so lahko nevarne zdravju:
- pri dimljenih suhomesnatih izdelkih je npr. problematična prisotnost N-nitrozaminov in policikličnih aromatskih ogljikovodikov;
- pri termični obdelavi mesa na visokih temperaturah (npr. pečenje na žaru) nastajajo poleg policikličnih aromatskih ogljikovodikov tudi heterociklični aromatski amini;
- povečano tveganje za razvoj nekaterih srčno-žilnih bolezni predstavljajo običajno višje vsebnosti soli in postopki priprave, ki zvečajo količino nasičenih in trans maščobnih kislin v pripravljenih mesnih jedeh in izdelkih.
