Slovenija se po porabi alkohola na prebivalca uvršča v sam svetovni vrh. Izračuni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da se je poraba alkohola v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 povečala. Znašala je 10,62 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 let in več. Tudi tvegano ali škodljivo pitje alkohola je v Sloveniji zelo razširjeno: po podatkih NIJZ je med prebivalci, starimi 18–74 let, vsaj enkrat v letu na takšen način pilo več kot polovica prebivalcev, navaja uradni vladni portal.
A kot kažejo podatki, pridobljeni na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), je pogosto pitje alkohola že dlje časa pereča težava v Sloveniji. Tabela namreč kaže, da je poraba alkohola med letoma 2000 in 2018 narasla, edina izjema je vino.
Leta 2000 je Slovenec oziroma član gospodinjstva povprečno spil 0,6 litra žgane pijače, kar še ni celotna steklenica žgane pijače, ki jo običajno kupimo v trgovini. Skozi leta je nato ta številka postopoma naraščala ter leta 2018 dosegla 1,1 litra na člana gospodinjstva.
Imamo Slovenci raje vino ali pivo?
Podatki tudi kažejo, da Slovenci izjemno radi posegamo po pivu, vendar je tukaj treba poudariti, da je vključeno tudi brezalkoholno pivo. Leta 2000 je Slovenec tako spil 23,9 litra piva, kar je skoraj dva platoja piva. V naslednjih letih je sprva prišlo do rahlega padca v količini popitega piva, nato pa se je začela številka drastično zviševati. Največjo rast so zabeležili leta 2006, ko je član gospodinjstva povišal porabo za 1,8 litra. Največ piva je Slovenec spil leta 2010, ko se je ta številka ustavila pri 27,3 litra piva, dokler leta 2018 ni padla na 26,4 litra piva na leto.
Nedavni podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) kažejo, da je v Sloveniji poraba alkohola nadpovprečno visoka. OECD je v svojem poročilu celotno porabo alkohola opredelil kot letno prodajo čistega alkohola v litrih na osebo, staro 15 let ali več, z določenimi izjemami. Metodologije za pretvorbo alkoholnih pijač v čisti alkohol pa se razlikujejo med državami.
Kot je razvidno iz lestvice, si je prvo mesto priborila Latvija, kjer je povprečna poraba 12,2 litra alkohola na osebo. Tik za njo sta Litva in Češka. Slovenija je na lestvici zasedla 10. mesto, poraba alkohola pa je 10,6 litra na osebo, s čemer Slovenija še vedno precej odstopa od povprečja, ki je 8,6 litra na osebo.
Tudi pri popivanju Slovenija odstopa od povprečja.
Popivanje se definira kot občasno prekomerno uživanje alkohola, kadar ob eni priložnosti spijemo več kot šest pijač oziroma 60 gramov čistega alkohola. Poročilo navaja, da je v Sloveniji 22 odstotkov prebivalcev priznalo, da občasno popiva, zaradi česar je Slovenija pristala na 11. mestu. Povprečje je sicer približno 19 odstotkov.
Varno pitje alkohola?
Nacionalni portal o hrani in prehrani svari, da tako imenovano varno pitje alkohola ne obstaja, govorimo lahko zgolj o manj tveganem pitju alkohola ali bolj tveganem. Že v nekaj minutah po pitju nam namreč alkohol vstopi v krvni obtok, ki ga nato prenese po telesu ter vpliva na delovanje vseh organov, še posebej osrednjega živčevja. Alkohol prav tako upočasni komunikacijske poti v možganih ter vpliva na čustvovanje, mišljenje, razpoloženje in vedenje posameznika. Dolgotrajno pitje alkohola pa neugodno vpliva na delovanje vseh sistemom človeškega telesa.
V OECD poročilu navajajo, da je alkohol vodilni vzrok smrti in invalidnosti po vsem svetu. Je tudi glavni dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in možganske kapi, ciroze jeter in nekaterih vrst raka. Že uživanje majhnih količin alkohola lahko vodi v povišano tveganje za nastanek omenjenih bolezni.
Kdaj je pitje alkohola manj tvegano?
Meja manj tveganega pitja je 1 enota alkohola oziroma 10 gramov čistega alkohola, opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Meja manj tveganega pitja je za moške in ženske različna, odvisna pa je tudi od starosti in zdravstvenega stanja posameznika.
Meja za zdrave odrasle moške je ne več kot 14 enot alkohola (največ 1,4 litra vina ali sedem steklenic piva) na teden ter ne več kot dve enoti alkohola (največ 2 decilitra vina ali pol litra piva) na dan.
Meja za zdrave odrasle ženske je ne več kot ena enota alkohola (največ 1 deciliter vina ali pol steklenice piva) na dan ter ne več kot sedem enot alkohola (največ 7 decilitrov vina ali tri steklenice in pol piva) na teden. Za osebe, starejše od 65 let, veljajo enake meje kot za odrasle ženske.
