Ker je tako močno čustvo, jo moramo sprejeti, slišati in uslišati. Kako se spoprijeti s smrtjo bližnjega, prepoznati stiske umirajočega in podpirati žalujoče?
Izguba bližnjega podre ustaljene okvire življenja in omaja naš občutek varnosti. Z globokimi zarezami rani ljubezen, navezanost in bližino, ki so se gradile in oblikovale vse življenje.
»Najhujši poseg v človeško psiho je sprejeti nesprejemljivo,« pravi psihiater dr. Željko Ćurić.
»Smrt je danes bistveno manj sprejemljiva, kot je bila včasih, ko so otroci in žene umirali ob porodih, možje pa na vojnih bojiščih. Psiha se v situacijah nepovratne izgube zaščiti tako, da poskuša ohraniti stanje pred izgubo. Sprva je v šoku in stanju zanikanja, nato pa prehaja skozi faze, ki so nujno potrebne, da se lahko žalovanje začne,«
doda Ćurić.
Vsaka faza žalovanja je pomembna na poti do sprejetja smrti in izgube. O fazah se je treba pogovarjati, žalujoče spremljati skoznje in jih, ko se spopadajo z izzivi korakov do okrevanja, predvsem poslušati. Žalovanje namreč ni bolezen, ni depresija, ampak nujno potreben proces, ki omogoči, da se dokončno poslovimo od umrle osebe in sprijaznimo z izgubo.
Poudarek: »Travmatična izkušnja je izjemno močan dogodek, ki pretrese našo vero v pravičen svet in nas oropa občutka, da lahko življenje nadzorujemo, da ima smisel in je predvidljivo.«
Sheryl Sandberg, avtorica knjige Option B, ki govori o izgubi moža in žalovanju
Ali ljudje žalujemo različno? Ali žalujejo tudi umirajoči? Kako spremljati umirajočega, ki odhaja? Kako pomagati žalujočemu? Sogovorniki psihiater dr. Željko Ćurić, kulinarični bloger Simon Šketa, ki je izgubil partnerko, medicinska sestra pri Slovenskem društvu hospic mag. Tatjana Sedlar in prostovoljci pri hospicu so jasno, a tenkočutno spregovorili o smrti in procesu žalovanja. O smrti in žalovanju se pogovarjamo premalo. Preberite njihova pojasnila in razmišljanja. >>
