Ko se “hec” spremeni v odvisnost: pot iz zasvojenosti z igrami na srečo

Zasvojena ženska nakupuje parfum
Foto: Profimedia

Zasvojenost z igrami na srečo je pogosto tiha, a izjemno uničujoča. Osebna zgodba uporabnice foruma razkriva, kako se različne oblike nekemičnih zasvojenosti prepletajo skozi življenje in zakaj je za okrevanje nujna strokovna pomoč.

V članku strokovnjaki pojasnjujejo, kako poteka zdravljenje in kam se lahko obrnejo tisti, ki iščejo izhod.

“Stara sem 42 let in zadnje mesece se močno zavedam, da ne gre več naprej. Vse se mi je zalomilo in ne najdem poti iz tega. Najraje bi se nekam zaprla in se zbudila v nov svet brez teh problemov, ampak to ni mogoče. Kaj drugega mi preostane? To je moja kratka zgodba.

Morda bi lahko rekla, da sem se z zasvojenostjo srečevala že od najstniških let – samo oblike so se spreminjale. Kot šestnajstletnica sem trpela za bulimijo. Takrat sem mislila, da imam vse pod nadzorom, da lahko kadar koli neham. […]
V svojih dvajsetih in tridesetih sem našla novo tolažbo v nakupovanju. Nič ni bilo lepšega kot občutek, ko sem stala pred blagajno z novimi oblačili ali čevlji, čeprav jih nisem potrebovala. Vse se je še poglobilo s spletnimi nakupi. […] Vendar sem se znašla v novi slepi ulici.

Pred tremi leti sem prvič stopila v igralnico. S prijateljico sva šli za hec. Nikoli ne bi stopila tja, če bi vedela, da bo zame tako usodno. Šla se iz radovednosti, “za hec”, z majhnim vložkom, za zabavo. Enkrat, sem si obljubila. Pa se nisem držala.[…] Zakompliciralo se je, ker sem takrat prvič zadela nekaj deset evrov. Ta zmaga me je zasvojila. […]
Včasih vzamem denar, ki bi ga morala imeti za položnice z obljubo, da ga bom “vrnila, ko zadenem”. Nikoli ga ne vrnem. […]
Zadnje čase težko spim. Čez dan se težko umirim. Sram me je, izogibam se ljudem, v stikih z domačimi sem nervozna in razdražljiva.
Ampak v meni je tudi nekaj, kar se noče predati. Odločila sem se, da poiščem pomoč. …

Anonimna uporabnica foruma Zasvojenost in pomoč

Psihoterapevtska pomoč v primerih izkušnje prekomernega igralništva

Nekemične zasvojenosti so oblika bolezni, ki zaobjame celotno človekovo življenje in zahteva poglobljen pristop zdravljenja. Težko, če ne nemogoče jih je zdraviti brez strokovne pomoči. Lahko pa se uspešno zdravijo v programih, posebej prilagojenih zasvojenosti.

Dr. Uroš Perko, psihoterapevt, ki deluje po socialno andragoški metodi dr. Ruglja v Zavodu Mitikas in se veliko srečuje z ljudmi z izkušnjo zasvojenosti, pojasnjuje:

“Igre na srečo velja kot najtežje “ozdravljivo” obliko, zato je potreben bolj celostni pristop.
Odvisniki od iger na srečo skoraj nemogoče vzdržujejo treznost, poleg tega je njen nadzor otežen. Individualno terapevtsko delo ali vključitev v skupino odprtega tipa je zaradi načina dela oblika pomoči, v kateri takšna oseba po vsej verjetnosti ne bi zmogla sodelovati. Menim, da je za vzpostavitev treznosti potrebno v omenjenem primeru uporabnice foruma najprej dokončati nek zaprt program, kjer se vzpostavi stabilna treznost in se nato šele nadaljuje z zunanjimi načini zdravljenja.

K psihoterapevtu bi lahko gospa prišla po tem, ko bi zaključila nek osnovni program zdravljenja v zaprtem programu, kjer se za določen čas umakne iz okolja in vzpostavi treznost. Poleg vzpostavitve treznosti bi ji takšen odmik omogočil tudi več miru glede financ (v času zdravljenja) in pripravo dolgoročnega finančnega načrta. Finančne težave in dolgovi so zelo velika težava odvisnikov iger na srečo in pogosto tudi razlog, ki jih v želji, da bi povrnili dolg, ponovno potegne nazaj v neobvladljivo zasvojenost.

Programi za samopomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo oseb z različnimi oblikami zasvojenosti

V Sloveniji imamo nekaj celostnih programov za pomoč ljudem z različnimi zasvojenostmi.

Društvo Projekt Človek je nevladna, neprofitna humanitarna organizacija, ki je v 30-letnem delovanju razvila celosten javni socialnovarstveni program Projekt Človek. To je program za samopomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo oseb z različnimi oblikami zasvojenosti. Vključuje sprejemne centre po različnih krajih v Sloveniji, tri Terapevtske skupnosti, ki nudijo namestitev in specializirano obravnavo, Center za reintegracijo namenjen ponovni vključitvi v družbo, posebno stanovanjsko enoto in program za otroke in mladostnike z različnimi težavami v odraščanju.

Oseba, ki ima težave z zasvojenostjo, se lahko po telefonu ali na elektronski naslov (e-mail) naroči na prvi pogovor v enega izmed sprejemnih centrov. Sprejemni centri so vstopna točka v programe. Tako lahko uporabnica foruma, ki je iskala pomoč, na prvem pogovoru predstavi svoje težave, želje, potrebe. Na podlagi le-teh skupaj s strokovnim delavcem iščeta ustrezne oblike pomoči. Strokovni delavec osebi predstavi možne oblike pomoči v okviru programov Društva Projekt Človek ter po potrebi tudi programe izven njihove organizacije.

Ker je pri zasvojenosti prizadeta celotna družina in ne zgolj posameznik, v nekaterih Sprejemnih centrih poleg individualnega svetovanja potekajo tudi družinska oz. partnerska srečanja. V nekaterih sprejemnih centrih je organizirana tudi podporna skupina za starše zasvojenih oseb. Svetovanje v sprejemnih centrih je brezplačno

“Velikokrat se izkaže, da uporabnik potrebuje bolj poglobljeno obravnavo od ambulantnega programa in predvsem zaprto strukturo, ki omogoča varno okolje. V tem primeru uporabnika motiviramo za vključitev v eno izmed naših terapevtskih skupnosti, saj je dinamika pri zasvojenosti s hazardiranjem podobna kot pri zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi,

pojasnjuje Helena Boštjančič Škrlj, univ. dipl. soc. del, strokovna vodja Mreže sprejemnih centrov.

Vključitev v “komuno” za zdravljenje zasvojenosti

Pri vključitvi v terapevtsko skupnost mora biti uporabnik pripravljen sprejeti dejstvo, da bo v skupini skupaj z drugimi, ki se soočajo z različnimi oblikami zasvojenosti, predvsem zasvojenost z drogami in alkoholom. “To je pomembno čisto iz praktičnih izkušenj, ker se uporabniki lahko hitro primerjajo med seboj, glede na to, s čim so zasvojeni, kdo je “manj” in kdo “bolj” zasvojen ter kdo ima “manjše” in kdo “večje” težave,” opozarja vodja mreže sprejemnih centrov.

Pogoj za vključitev v eno izmed terapevtskih skupnosti Društva Projekt Človek je vzpostavljena abstinenca od vseh psihoaktivnih snovi, urejeno zdravstveno zavarovanje in urejena socialna pomoč ali zagotovljen redni mesečni priliv materialnih sredstev v višini socialne pomoči. Prispevek k materialnim stroškom programa se obračuna po veljavnem ceniku storitev Društva Projekt Človek.

Podobno Zavod Pelikan – Karitas nudi pomoč ženskam v stiski ter omogoča prve razgovore v različnih programih. V njih strokovni delavci na podlagi pogovora skupaj z osebo pripravijo načrt za premagovanje osebne stiske. Strokovni delavci nudijo tudi informacije o drugih oblikah pomoči, zagotavljajo oporo na začetku poti in usmerjajo posameznico k iskanju ustrezne rešitve. Glede na posamezno situacijo lahko osebi ponudijo vključitev v programe v Sloveniji ali, po potrebi, tudi v tujini. 

V primeru zasvojenosti s hazardiranjem strokovnjaki projekta Človek ljudi usmerjajo tudi v Center za zdravljenje odvisnosti v Zdravstveni dom Nova Gorica in v Psihiatrično bolnišnico Idrija, kjer deluje program zdravljenja nekemičnih zasvojenosti za odrasle osebe.

  • Preberite tudi: Pogovor z: Miha Kramli, terapevt in vodja Centra za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica

Zdravljenje zasvojenosti v bolnišnici

Zdravljenje zasvojenosti v primeru tako kompleksnih težav, kot so opisane v primeru, je pogosto najbolj uspešno zdraviti bolnišnično.

V Psihiatrični bolnišnici Idrija deluje Oddelek za nekemične zasvojenosti. Bolnišnični program traja deset tednov. Zdravstveni tim na oddelku je multidisciplinaren in ga sestavljajo psihiatrinja, klinični psiholog, delovna terapevtka, socialna delavka in medicinske sestre.

Vsak član strokovnega tima s svojim znanjem vstopa v pomoč pri razreševanju težav, s katerimi se pacient sooča. Ključna pa je motiviranost pacienta za spremembe.

“Pri uporabnici, ki je predstavila osebno zgodbo, je indicirano bolnišnično zdravljenje. Gospa opisuje dolgoletne težave v prehajanju iz ene zasvojenosti v drugo. Že s fizičnim umikom iz okolja, v katerem trenutno biva, bi se zmanjšala možnosti dražljajev, ki tovrstno vedenje generirajo,” spodbuja Anja Mivšek, dipl. m. s., glavna medicinska sestra oddelka za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti in opisuje, kako poteka zdravljenje:

“Po polovici zdravljenja se pacienti postopoma pričnejo vračati v domače okolje, čez tako imenovane terapevtske vikende. Na terapevtske vikende se skupaj pripravimo. Definiramo terapevtske cilje in strukturo le teh. V deset-tedenskem zdravljenju se pacienti utrjujejo v iskanju zdravih ciljev in poti, s katerimi nadaljujejo v življenju po hospitalizaciji.

V Psihiatrični bolnišnici Idrija paciente spodbujajo k vključevanju svojcev oziroma pomembnih drugih ljudi v proces zdravljenja. Svojci se vključujejo ob ponedeljkih na predavanja za paciente in svojce ter v psihoterapevtsko skupino. 

Za bolnišnično zdravljenje se je treba telefonsko naročiti. Naročanje je možno vsak dan od ponedeljka do petka na telefon 041 481 566, med 13. in 15. uro. Oglasi se član tima in se s klicateljem individualno dogovori o najboljših možnih ukrepih v tistem trenutku.
Bolnišnični program je financiran prek ZZZS-ja in tako zavarovancem brezplačen. Po zaključenem zdravljenju obstaja možnost vključitve v ambulantne skupine, ki jih izvajata terapevta na oddelku. Trenutno ambulantne skupine potekajo enkrat na teden.

Iskanje pomoči kot začetek spremembe

Zasvojenost – kemična ali nekemična – človeka počasi izolira, mu vzame občutek nadzora, dostojanstva in smisla. V njem prebudi občutke, ki so izjemno težki za soočenje – to so sram, obžalovanje, občutki krivde. Toda tako kot pri uporabnici iz uvodne zgodbe, ki se je po dolgih letih kroženja med različnimi oblikami zasvojenosti odločila poiskati pomoč, se resnična sprememba začne v trenutku, ko človek prizna, da ne zmore več sam.

To priznanje ni znak šibkosti, temveč poguma. Prvi korak k okrevanju pogosto ni velik – lahko je telefonski klic, elektronsko sporočilo ali obisk svetovalca. A prav ta korak je tisti, ki pomeni začetek nove poti.

“Strokovna literatura navaja, da strokovno pomoč poišče največ deset odstotkov posameznikov, ki jo dejansko potrebujejo. Večina svoje težave poskuša reševati povsem sama. Številni, zlasti mlajši odrasli, raje poiščejo pomoč anonimno preko spleta kot pa pri zdravniku ali v terapevtski ustanovi. Glavne ovire so sram, stigma in strah pred razkritjem, k čemur pomembno prispeva tudi oglaševanje, ki hazardiranje prikazuje kot povsem nedolžno obliko zabave,” sporoča vodja Zavoda Etnika, Marjan Ornik, strokovni sodelavec ter svetovalec na portalu Mladi hazarder.

Dobra začetna točka za raziskovanje in razumevanje problematike igralništva je spletni portal Mladi hazarder. Portal je zasnovan kot osrednja spletna točka za anonimno iskanje informacij ter različnih oblik brezplačne pomoči in samopomoči. Uporabniki lahko vzpostavijo stik s svetovalcem prek telefona, elektronske pošte ali orodja Live Chat. Na portalu je na voljo tudi vrsta digitalnih pripomočkov, kot so spletni test, kalkulator stroškov hazardiranja, spletne brošure, letaki in spletna aplikacija Re.Start.

Spletna aplikacija Re.Start, ki temelji na kognitivno-vedenjski terapiji uporabnikom omogoča, da težave začnejo reševati sami ali pa ji uporabljajo kot dodatno podporo med terapijo. Aplikacija pomaga prepoznati sprožilce želje po igranju, nadzorovati impulze ter graditi nove, zdrave navade. Omogoča stalno dostopnost, prepoznavanje iracionalnih misli, razvoj strategij za obvladovanje tveganih situacij, sestavo finančnega načrta, sprotno spremljanje napredka ter stroškovno učinkovitost.

Programi, kot jih izvajajo Društvo Projekt Človek, Zavod Pelikan – Karitas, Center za zdravljenje odvisnosti v ZD Nova Gorica ali Oddelek za nekemične zasvojenosti Psihiatrične bolnišnice Idrija, ponujajo varen prostor, kjer človek ni sam s svojo bolečino in stiskami. Portal Mladi hazarder se osredotoča na ljudi, ki imajo težave, a se ne želijo ali ne zmorejo vključiti v druge oblike zdravljenja – naj gre za pomanjkanje časa, denarja, fizične omejitve ali oddaljenost storitev.

V omenjenih okoljih posameznik dobi strokovno podporo in strukturo, ki omogoča postopno vzpostavitev treznosti, finančne stabilnosti ter predvsem notranje mirnosti – pogojev, brez katerih okrevanje ni trajno. Udeleženci programov se naučijo, da jih preteklost ne določa za vedno in to je tudi sporočilo uporabnici foruma – okrevanje je mogoče, treba pa je narediti prvi korak in vzpostaviti stik s strokovnjaki, ki lahko svetujejo.

Zasvojenost ni sramota, ampak bolezen, iz katere se je mogoče izviti – s pomočjo drugih, s sočutjem do sebe in z voljo, da se življenje lahko začne znova.

Za mnoge je prvi korak najtežji – priznati si, da potrebujejo pomoč in poiskati podporo. A prav ta korak je tisti, ki odpira vrata spremembam.

Če se vi osebno ali kdo od vaših bližnjih srečuje z zasvojenostmi, ukrepajte zdaj – pozanimajte se, pogovorite se in izberite obliko pomoči, ki vam ustreza.

Za premagovanje motnje igranja na srečo je ključna popolna abstinenca. Za njeno vzdrževanje Mladi hazarder svetuje dva podporna ukrepa:

  • samoprepoved igranja na srečo v Sloveniji ter blokiranje tujih spletnih strani s programi, kot sta BetBlocker in GamBan,
  • omejevanje dostopa do denarja, pri čemer finance začasno prevzame nekdo od bližnjih oseb ali druga oseba zaupanja.

Obvestilo: Ta prispevek je strokovno neodvisen in ni povezan z nobenimi oglaševalskimi vsebinami na tej spletni strani.

Avtor
Piše

Andreja Verovšek

Zdravje, preventiva, dobri odnosi in ustvarjanje pogojev za lepše življenje so področja, ki jih raziskujem in na njih aktivno delujem od leta 1999. Po osnovni izobrazbi univ. dipl. soc. del., nadaljevala z delom na področju PR in marketinga za družbeno odgovorne projekte (mag. poslovnih znanosti), danes nadaljujem študij telesno usmerjene psihoterapije. Imate komentar na članek? Pišite nam na [email protected].

Več novic

New Report

Close