Poleg očitne škode, ki jo povzroča nohtom in obnohtni kožici, ima grizenje nohtov tudi psihološke in socialne posledice. Grizenje nohtov je v Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders (DSM-5) razvrščeno kot simptom obsesivno kompulzivne motnje (OKM). To pomeni, da je lahko povezano tudi z drugimi vedenji, ki jih ljudje težko nadzorujejo, kot so pretirano nakupovanje, prenajedanje ali patološko hazardiranje.
Grizenje nohtov lahko povzroči psihološke in fizične posledice. Te vključujejo poškodbe na obnohtni kožici, krvavenje, bolečine in dolgoročno deformacijo nohtov. Prav tako se s tem povečuje tveganje za okužbe, saj se pod nohti pogosto nabirajo bakterije in virusi. Grizenje nohtov lahko privede do prenosa teh mikroorganizmov v usta in prebavni sistem.
Obvladovanje čustvenih vzrokov
Raziskave so pokazale, da ljudje pogosto grizejo nohte kot odziv na stres ali tesnobo. To vedenje je lahko tudi oblika samopomirjanja. Zato je obravnava grizenja nohtov pogosto osredotočena na razumevanje in obvladovanje osnovnih čustvenih vzrokov. Dobre novice prinašajo izsledki nedavne študije, objavljene v reviji JAMA Dermatology, ki so pokazali, da lahko preprosta in nežna tehnika, imenovana zamenjava navad, ponudi obetavno rešitev za zmanjšanje teh vedenj.
Manj škodljiva nadavada
V šesttedenski raziskavi so temeljito preučili 268 posameznikov, ki so se spopadali z neželeno navado. V okviru študije so udeležencem zagotovili poseben priročnik in poučen video, ki sta ju sistematično naučila, kako oblikovati novo, manj škodljivo navado. Ko so udeleženci začutili potrebo po grizenju nohtov, so jih spodbujali, da se osredotočijo na alternativno vedenje – nežno drgnjenje konice prstov, dlani ali rok. To tehniko so aktivno vadili, tudi ko niso čutili potrebe po grizenju nohtov, s čimer so gradili trdne temelje za novo, bolj pozitivno vedenje. Rezultati so bili izjemno spodbudni, saj je kar 80 odstotkov udeležencev poročalo, da jim je ta metoda izjemno pomagala pri omejitvi nezaželenega vedenja. Z novim pristopom so uspeli pomembno izboljšati dobro počutje.
Preverite nekaj zanimivih dejstev o tem razširjenem vedenju
- Prevalenca: Grizenje nohtov je pogosta navada, ki vpliva na vse starostne skupine, vendar se pogosto začne v otroštvu in adolescenci. Večina ljudi to navado preraste, vendar jo nekateri obdržijo tudi v odraslosti.
- Povezanost s stresom in tesnobo: Mnogi strokovnjaki menijo, da je grizenje nohtov povezano s stresom, tesnobo in dolgočasjem. Ljudje, ki se soočajo s čustveno napetostjo, lahko grizejo nohte kot obliko sprostitve ali način, kako se spopasti s stresom.
- Možne posledice za zdravje nohtov: Grizenje nohtov lahko povzroči številne težave z zdravjem nohtov, kot so vnetja okoli nohtov, poškodbe nohtne plošče, krvavitve pod nohti in celo trajna deformacija nohtov.
- Povezanost z bakterijami: Ročice so pogosto pravo zbirališče bakterij in drugih mikroorganizmov. Ko grizemo nohte, lahko te bakterije prenesemo v usta, kar povečuje možnosti za okužbe in bolezni.
- Dermatofagia: To je nadaljnja stopnja onihofagije, kjer oseba ne grize samo nohtov, ampak tudi kožico okoli nohtov. To je lahko še bolj škodljivo in povzroči resnejše poškodbe kože.
- Navzkrižne navade: Obstaja povezava med grizenjem nohtov in drugimi navzkrižnimi navadami, kot so grizenje kože na ustnicah, grizenje svinčnikov ali nošenje sponk v ustih. Te navade so znane kot orodja za obvladovanje stresa.
- Psihološki vidik: Grizenje nohtov je lahko simptom nekaterih duševnih motenj, kot sta obsesivno-kompulzivna motnja (OKM) in telo-dismorfična motnja (TDM). V takih primerih je lahko grizenje nohtov manifestacija notranjih konfliktov in čustvenih težav.
