Zadnji dan septembra je potekala 3. Sladka tribuna: medijski dogodek, namenjen ozaveščanju o sladkorni bolezni, z naslovom Moja najslajša zmaga. Na dogodku so spregovorile osebe s sladkorno boleznijo, njihovi svojci in zdravstveni strokovnjaki, ki so predali pomembno sporočilo: da sladkorna bolezen ne definira posameznika, temveč je lahko priložnost za spremembe in zdrav življenjski slog.
Prvič smo slišali tudi poziv k reševanju problema debelosti, ki tako kot v vseh državah po svetu narašča tudi v Sloveniji. Z novimi zdravili proti debelosti smo dobili nove možnosti zdravljenja klinične debelosti.
Bolezen, kot brca za bolj zdravo življenje?
“Sladkorna bolezen je bila zame brca za bolj zdravo življenje,” je v uvodnem nagovoru povedala Mateja Malnar Štembal, ki ima sladkorno bolezen. Dijak in glasbenik Aleksej Ivačič Kolar je dodal: “S sladkorno boleznijo lahko živim normalno življenje, z nekaj prilagoditvami. Če želim iti na sprehod ali trenirati, to lahko storim. Zame pomeni imeti sladkorno bolezen pod nadzorom to, da ni ovira v življenju. Najpogumnejše dejanje pa je, da prosiš za pomoč – to ni znamenje šibkosti, ampak moči.“
Kolesar Aljaž Bratkovič, ki prav tako živi s sladkorno boleznijo, je poudaril: “Mene bolj kot sladkorna bolezen definira kolesarstvo. Če trening pravilno načrtujem, lahko bolezen obrnem sebi v prid.” Dejal je tudi, da pri treningih skrbno “komunicira” s svojo inzulinsko črpalko in skrbi, da glede na povečane potrebe, ki jih terja kolesarstvo, zaužije tudi dovolj ogljikovih hidratov.
Osebne zgodbe potrjujejo, da so spremembe življenjskega sloga možne in gotovo prinašajo pozitivne učinke. Lana Matjašič Filipčič, ki že 27 let živi s sladkorno boleznijo, je na dogodku dejala, da jo je bolezen naučila vztrajnosti, organiziranosti in potrpežljivosti. “Danes je moj privilegij, ker me vodi k temu, da skrbim zase. Včasih sem se bojevala z dietami in občutkom, da sem izključena, danes pa vem, da me bolezen usmerja k rutini, ki mi koristi.“
Tudi Karmen Maričič, predsednica Društva diabetikov Ljubljana, je opisala svojo izkušnjo s sladkorno boleznijo: “Sladkorna bolezen je postala moja prijateljica, saj sem se od nje veliko naučila. Življenje je lahko lepo, če se prilagodiš in upoštevaš nasvete zdravnikov.“
Slovenci zapostavljamo vadbo za moč
Šport in gibanje sta bila v središču razprave. Pediater diabetolog s Pediatrične klinike Ljubljana doc. dr. Klemen Dovč, dr. med., je pojasnil, da ima telesna vadba ugodne učinke na vsako telo, pri sladkorni bolezni tipa 1 pa še posebej izboljša inzulinsko rezistenco in omogoča, da je sladkor pogosteje v ciljnih vrednostih. A vadba mora biti ustrezno načrtovana, da je varna. Tudi kineziolog Jan Bedenk je opozoril, da je treba pri kroničnih bolnikih vadbo vselej postopno stopnjevati in spremljati človekovo počutje. Slovenci imamo mnogo raje aerobno vadbo in pogosto zapostavljamo vaje za moč, po njegovem mnenju bi morali večkrat v roke vzeti uteži.
Pri sladkorni bolezni (niti debelosti) ne sme biti prostora za stigmo
Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., pediater endokrinolog ter predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki, je bil znova oster glede stigme pri osebah s presnovnimi boleznimi, kot sta sladkorna bolezen in tudi debelost. Za tip 1 vemo, da gre za avtoimunsko bolezen, za tip 2 pa še vedno prevladuje stigma, da so ljudje krivi sami. Tu se mora zgoditi premik. Pri gibanju pa se mu zdi najpomembnejši zgled – če bomo aktivni mi sami, bodo aktivni tudi naši zanamci, je menil.
Asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., je poudaril, da so ukrepi zdravega življenjskega sloga neki kontinuum, proces, ki se nikoli ne konča, mejnike postavljamo mi sami. Kot je dejal, naj bo zmernost v vsem naše vodilo, zdrav življenjski slog pa prav tako zaveza vseh nas.
“Brez redne terapije ni mogoče uspešno obvladovati bolezni”
Tako so opozorili zdravniki. “Redno jemanje je ultimativna možnost zdravljenja vseh kroničnih bolezni,” je dejala diabetologinja in predstojnica Oddelka za endokrinologijo in diabetes UKC Maribor Urška Kšela, dr. med. “Če zdravila proti sladkorni bolezni predpišemo dovolj zgodaj, lahko celo spremenijo potek bolezni, nekako zazdravijo bolezen, ki preide v prediabetes, posameznik je lahko celo povsem brez težav.” Poudarila je tudi, da lahko z redno terapijo preprečimo napredovanje sladkorne bolezni in njene zaplete. “Vsak bolnik je svoja zgodba in mi imamo vsak dan izziv opolnomočiti jih, da razumejo pomen zdravljenja, tako z zdravili kot samo ukrepi življenjskega sloga.“
Diabetologinja iz ZD Idrija Ana Ogrič Lapajne, dr. med., pa je poudarila pomen odnosa z osebo, ki ima sladkorno bolezen. “Bolnik mi mora zaupati, zato je ključnega pomena individualni posvet in razumevanje, zakaj nekdo ne želi jemati zdravil. Razlogov je lahko veliko in prav je, da zdravnik razišče, v čem je težava.“
Na sistemski ravni so bili predstavljeni programi, ki se že izvajajo v centrih za krepitev zdravja. Doc. dr. Jelka Zaletel, dr. med., diabetologinja in koordinatorica Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je opozorila: “Pomembno je, da osebam predamo potrebno znanje pa tudi motivacijo in konkretni načrt. Največje breme niso tisti, ki redno hodijo na preglede, ampak tisti, ki se jih sistem ne dotakne.“
| Ljudem z debelostjo moramo pomagati! Tudi Slovenija se spopada z naraščanjem debelosti, ki je hkrati dejavnik tveganja za številne presnovne in druge bolezni, pa tudi bolezen sama. “Kar 39 odstotkov odraslih ima čezmerno telesno težo, 20 odstotkov pa debelost. Trendi rastejo in kar v boju proti debelosti počnemo zdaj, ne deluje. Najučinkovitejša je primarna preventiva, a ko enkrat pride do razvoja debelosti, so potrebne tudi sodobne metode in zdravila,” je na dogodku opozorila prof. dr. Mojca Jensterle Sever, endokrinologinja in strokovnjakinja za zdravljenje debelosti. Letos sta na trg prišli dve zdravili za zdravljenje debelosti, naši strokovnjaki pa so izdelali tudi priporočila z natančnimi merili za klinično debelost, ki jo je treba diagnosticirati in zdraviti. Zdaj možnosti za določene ljudi z debelostjo obstajajo. |
Dogodek Moja najslajša zmaga je bil več kot le izmenjava izkušenj – pozval je k skupnemu ukrepanju. Udeleženci so pokazali, da je življenje s sladkorno boleznijo lahko polno, če združimo znanje stroke, podporo skupnosti in voljo posameznika. Največja zmaga pa je, da se sladkorna bolezen ne postavlja v ospredje, ljudi ne identificira, ampak vsak posameznik ostaja zvest sebi, svojim ciljem in željam.
