Putika (protin) je najpogostejša oblika vnetnega artritisa. Gre za revmatsko presnovno bolezen, ki jo povzroča nalaganje kristalov sečne kisline, ki je je v krvi veliko preveč, v sklepih. Strokovnjaki jo povezujejo z življenjskim slogom, podnebjem in socialnoekonomskimi razmerami. Zaradi teh dejavnikov putika ni več izključno bolezen starejših. Nasprotno, pojavlja se v vseh starostnih skupinah. Kakšne težave povzroča? Zakaj je najhujše ob poletnih nočeh?
Klinična slika putike
Medicina vsako leto dosega boljše rezultate pri diagnosticiranju in zdravljenju putike, pa vendar ta bolezen ostaja prikrita. Tako huda je, da postopno onesposablja bolnika in povečuje tveganje zapletov. Težave, ki jih povzroča, so še hujše ob pridruženih boleznih – visokem krvnem tlaku, sladkorni bolezni, debelosti, povišanem holesterolu in drugih kroničnih boleznih.
Bolnik lahko sam veliko pripomore k preprečevanju bolezni. Zgodnje prepoznavanje simptomov je zelo pomembno, saj je na voljo učinkovita rešitev. Klinična slika putike se običajno začne kot vnetje enega sklepa (monoartritis), in sicer na nožnem palcu, s tipičnimi znaki vnetnih sprememb sklepa: otekanjem, pordelostjo, vročino v tem predelu, bolečinami in nedelovanjem sklepa, kar lahko povzroči deformacijo. Koža nad sklepom je rdeča ali vijoličasta, bleščeča, topla in napeta. Podobne spremembe se pokažejo tudi na drugih sklepih stopal in dlani, rok in nog ter kolen in komolcev.
Največje težave povzročajo akutni napadi putike, ki jih bolniki zaradi neznosnih bolečin opisujejo kot najhujšo bolezensko izkušnjo v življenju.
Pri akutnem napadu putike bolečina hitro doseže vrh in je lahko tako močna, da bolniku onemogoči opravljanje vsakdanjih dejavnosti ter ga prisili k ležanju, pri čemer mora paziti, da se obolelega sklepa nič ne dotakne. Že nežen dotik kože nad sklepom je lahko silno boleč. Bolečine pogosto spremljajo drugi netipični oziroma splošnejši simptomi – utrujenost, manjši tek, povišana telesna temperatura, hitrejše bitje srca in pogostejše uriniranje. Akutna faza lahko traja tudi 24 ur, nato pa začnejo bolečine postopoma popuščati, vendar ne izginejo v celoti.
Najhujše je v poletnih nočeh
Akutni napadi putike prekinjajo nočni spanec in povzročajo motnje spanja. Raziskave kažejo, da je ponoči – med polnočjo in osmo zjutraj – tveganje za tak napad 2,36-krat večje kot podnevi. Zakaj? Strokovnjaki napade putike povezujejo z obilnimi večernimi obroki, bogatimi s purini, 24 ur pred napadom. Najnevarnejši so mesni ekstrakti, suhomesni izdelki, drobovina, modre ribe in ribje konzerve ter škampi in dagnje. K napadom putike naj bi prispevalo tudi uživanje večjih količin alkoholnih pijač.
Uživanje modrih rib (sardine, inčuni) v poznih večernih urah skupaj s pitjem večjih količin piva ali črnega vina sta glavna razloga nočnih napadov putike. Treba pa je poudariti, da to ne velja samo poleti. Podobne napade sprožijo tudi nekatere navade, značilne za druge letne čase, kot so pozimi koline, ob katerih se poveča uživanje rdečega mesa in mesnih izdelkov.
Na nočne napade putike vplivajo tudi spol, starost, indeks telesne mase, telesna temperatura in uporaba odvajal. Strokovnjaki menijo, da so med dodatnimi sprožilci napadov nižja telesna temperatura, dehidracija med spanjem ali spalna apneja s posledično hipoksijo (pomanjkanjem preskrbe s kisikom v tkivih).
Literatura:
Vlak, T. 2012. Klinička slika i laboratorijska dijagnostika uričnog artritisa. Reumatizam, 59 (2): 93–96.
Choi, K. H. 2014. Nocturnal Risk of Gout Attacks. Arthritis & Rheumatology. 67 (2): 555–562.
Foto: Profimedia
