Evropsko združenje za klinično prehrano letos prireja 26. tečaj klinične prehrane v Kranjski gori. Lokalni organizator je Slovensko združenje za klinično prehrano pod vodstvom dr. Milene Blaž Kovač. Strokovni vodja
tečaja je doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek.
Gre za največji tečaj klinične prehrane na svetu, na njem sodeluje 80 udeležencev iz 27-ih držav vsega sveta. Tečaj je zaprtega tipa, z omejitvijo na tri do štiri udeležence iz posamezne države.
Namen tečaja je usposobiti udeležence s predhodnimi znanji medicinskih strok za delo na področju klinične prehrane, pod mentorstvom vrhunskih evropskih strokovnjakov.
Klinična prehrana je zahtevna stroka
Klinična prehrana poleg medicine zahteva dobro znanje biokemije, fiziologije in patofiziologije, ki ga nato uporabljamo v klinični praksi oziroma ko skušamo s prehranskimi ukrepi izboljšati zdravje posameznika.
Zato mora strokovnjak s področja prehranskega svetovanja obvladati osnove klinične prehrane. Imeti mora tudi znanja, ki mu omogočajo kritično presojo informacij z različnih raziskovalnih področij. Teh znanj laiki nimajo.
Nestrokovno pisanje o prehrani ter njeno nekritično in nestrokovno povezovanje s terapevtskimi učinki ima zato velik potencial, da povzroča zdravstveno škodo.
Ko s splošnega prehranskega področja prenašamo znanje na posameznika, govorimo o stroki klinične prehrane. Ključni strokovni problem področja klinične prehrane so motnje prehranskega stanja, predvsem podhranjenost. Slabo prehransko stanje načenja presnovo posameznika, spodkopava njegovo zdravje in predstavlja veliko večji prehranski problem kot debelost.
Z debelostjo opredelimo različne oblike kopičenja maščevja, vse do pogostega stanja, ko debelost predstavlja kronično bolezen.
Ta je namreč pogosto združena ravno s podhranjenostjo, sarkopenijo in krhkostjo, zato predstavlja resen in zelo zahteven medicinski izziv, ki daleč presega prehransko terapijo. Zahteva kompleksno obravnavo, v katero se vključujejo bolniki, ki potrebujejo kompleksno terapevtsko obravnavo več strokovnjakov.
Tako kot pri drugih motnjah prehranskega stanja moramo na primer tudi pri debelosti razumeti, kaj do nje pripelje. Le tako, vzročno, lahko to bolezensko stanje obvladujemo.
Zato se v obravnavo motenj prehranskega stanja vključujejo tudi druge stroke, predvsem psihologi in strokovnjaki za gibalno terapijo.
Terapije debelosti ne smemo prepuščati neukim posameznikom
Terapije debelosti ne smemo prepuščati neukim posameznikom, še manj tistim, ki skušajo resen medicinski problem reševati s »shujševalnimi dietami«. Klinična prehrana je namreč del klinične medicine.
Prehranska preventiva in terapija se izvajata na enakih načelih kot v vseh drugih kliničnih medicinskih strokah. Potrebno je preko procesa prehranske obravnave opredeliti posameznikovo prehransko stanje in šele nato svetovati primerno prehransko strategijo.
Zelo pomembno je, da klinične učinke prehranskih ukrepov tudi ovrednotimo in po potrebi prilagajamo. Terapevtske ukrepe klinične prehrane, tako kot v ostalih medicinskih strokah, izvajamo na osnovi priporočil in smernic mednarodnih združenj.
Poseben izziv na področju klinične prehrane predstavlja tudi komunikacija. Ker prehrana bolnika posega neposredno v njegovo življenje, čustvovanje, razmišljanje, socialno sprejetost, je za obvladovanje prehranskih problemov premalo samo prepoznati posameznikove probleme v povezavi s prehrano.
Po drugi strani pa številni ljudje, ki so še relativno zdravi, želijo nekaj, kar ne obstaja, in jih pravzaprav strokovni nasveti, kako si naj uredijo osnovno prehrano, ne zanimajo. Želijo si nekaj posebnega, ker mislijo, da lahko preslepijo svoje telo.
Oboji so tako hitro žrtve populističnega marketinga diet in dopolnil, ki s stroko klinične prehrane nimajo nič skupnega.
