Najprej smo imeli krute, grobe, toge vzgojne prijeme, ki so bili polni strahu in so temeljili na ustrahovanju. Ni šlo le za vzgojni prijem, pač pa kar za vsesplošno vzgajanje narodov.
Kasneje, kot posledica temu je nastalo mišljenje in potihem upor temu strahospoštovanju in življenju v totalni pokornosti. Miselnost upora je pripeljala do t.i. permisivnega nagnjenja, ki se odraža v življenju brez nadzora, omejitev, strukture.
Čeprav gre za dve skrajnosti, v obeh primerih so rezultat osebe, ki vedo kaj morajo misliti, a ne vedo kako morajo misliti in čutiti. Takšne osebe:
- nimajo občutka za svoj lastni jaz,
- nimajo zaupanja vase in v prihodnost,
- nimajo družinske strukture, ki je nujno potrebna za duševni, telesni, spolni, čustveni in moralni razvoj,
- odrastejo v krhke osebe, ki ne morejo zaživeti zadovoljujočega življenja
Družina s strogim vzgojnim pristopom in togimi mejami
Avtoritarna vzgoja je način razmišljanja in življenja, ki predstavlja neživo, trdo stvar, narejeno in ustvarjeno z namenom ohranjanja oblasti in nadzora.
Starši z takšnim načinom vzgoje so obsedeni z redom, nadzorom ter zahtevajo ubogljivost brez odstopanja. Otroci so pod stalnim nadzorom, podrejeni in podvrženi manipuliranju. Njihova čustva so zaničevana, zasramovana ali ignorirana. Takšna družina je v bistvu videti kot diktatura. Temeljne značilnosti avtoritarnih družin so:
Oblast
Starši imajo vedno prav, so nezmotljivi in ne dovolijo dvomiti v svoj prav. So zelo vsiljivi s svojim mišljenjem in ne dovoljujejo, da bi otroci razmišljali drugače kot oni. Velika razlika med njimi in ostalimi je, da niti za trenutek ne pomislijo, da mogoče nimajo prav. Njihovi prepoznavni stavki se bi glasili v tem smislu: “Dokler si pod mojo streho, boš delal tako kot ti rečem jaz.”
Pravila
Velika in obsesivna želja po vpeljevanju reda. Začne se že od malega z dolgimi spiski pravil, ki velikokrat že ogrožajo identiteto otroka. Ne gre samo za okvirna pravila, kot so pospravljanje čevljev, pospravljanje sobe, obroki,… Pač pa omejitve v smislu, nošenja oblačil, izbire barv, striženja las,… Skratka večina stvari je vnaprej določena.
Točnost, čistoča, red
Obsesije, zelo strogi ukrepi in pričakovanja. Včasih se zgodi v družinah, da kakšna stvar ne uspe v določenem roku, da kopalnica ni čista, v takšnih družinah ta opcija ne obstaja.
Enostranska pravila z grožnjami
Uporaba dejanskega fizičnega nasilja za dosego določenih pravil. Lahko prihaja do zelo grobih dejanj kot so pranje ust z milnico, šeškanje, udarjanje po licu, odvzem hrane, stradanje, odvzem osnovnih življenjskih stvari in potreb.
Zlom otrokovega duha z ustrahovanjem in kaznovanjem
V primeru, da otrok zajoče, lahko to starša še dodatno razjezi in ga zaradi tega kaznuje. Otrok ostane brez svojih želja in mišljenja, otopel in pripravljen ugajati vsem, da bi preživel.
Tekmovalnost
Prisiljevanje, da otrok tekmuje z drugimi, četudi si tega ne želi. Stalno primerjanje z drugimi.
Pogojena ljubezen
Da bi si pridobili “ljubezen” morajo služiti in biti privrženi svojim staršem. V nasprotnem primeru postanejo njihovi sovražniki.
Odklanjanje pomoči
Starši nikoli ne bodo priznali, da bi potrebovali na področju vzgoje ali osebne rasti pomoč. Imajo grandiozno mišljenje o sebi in ne dovolijo, da bi jih drugi učili ali jim pomagali.
Ustvarjajo prostor, kjer ni dovoljeno izraziti svojega mnenja in čustev. Na zunaj sicer takšna družina deluje zelo urejeno in povezano, v notranjosti pa se skriva ogromna mešanica besa, jeze, nezadovoljstva, ponižanj in ustrahovanja. Pogosto se zgodi, da v kritičnih trenutkih vsa ta potlačena vsebina silovito izbruhne v obliki družinskega nasilja.
Razpuščena družina s permisivno vzgojo
V grobem bi lahko rekli, da gre za čisto nasprotje avtoritarni družini. Vendar zaradi druge skrajnosti tudi ti otroci živijo v nezdravih razmerah.
Permisivna vrsta vzgoje je nekako razdeljena na dve vrsti:
- starši, ki so bili sami vzgajani avtoritarno in ne želijo svojih otrok tako vzgajati in
- drugi starši, ki otroke dobesedno zanemarjajo fizično in čustveno.
Takšna družina nima strukture, omejitev in ne varnosti, ki izhajajo iz zdravih meja. Ker starši ne prepoznavajo svojih lastnih potreb, posledično ne prepoznajo niti otrokovih. Ne razločijo, kaj si otrok želi in kaj resnično potrebuje.
Pogosto se zato v družini s permisivno vzgojo pojavi kaos in problemi. V trenutkih kaosa pride pri starših do totalnega preobrata. Iz čiste pasivnosti preidejo v agresivno vedenje in se zatečejo k istim vzgojnim pripomočkom kot starši iz avtoritarnih družin.
Otroci po tem čutijo zmedo, saj so brez jasne smeri in občutka za sebe. Zato jih zunaj družine kmalu začnejo privlačiti močne vodje, ki obetajo eno varnost in hrbtenico (vodje band).
V bistvu takšne vodje privlačijo otroke iz obeh družin. Otroci iz avtoritativnih družin vidijo v takšnih vodjah domačnost in pripadnost.
Temeljne značilnosti družin s permisivno vzgojo:
Kaos
Neurejenost na vseh področjih. Občutek v družini je, da je vsega preveč, da ni možno stvari izpeljati drugače. Mešanje starševskih osebnih zadev, službenih, vzgojnih in družinskih je brez razmejitev.
Odsotnost strukture in pravil
Staršem je vseeno kaj in kako so otroci oblečeni, kdaj in kaj jedo, kdaj gredo spati. Starši ne skrbijo za red v smislu delanja domačih nalog ter skrbi za mir in tišino. Otrok ne naučijo novih stvari in osnovnih življenjskih veščin.
Preplavljanje s čustvi
Delovanje iz čustev brez kakršnekoli zmožnosti predelati čutenja pri sebi ali otroku. Lahko gre za odsotnost kričanja in pasivno delovanje ali nasprotje – kričanje za vsako stvar. Tudi ljubezen je pogojena z ugajanjem in pretirano skrbjo za starše.
Vpliv vrstnikov
Otroci imajo hudo pomanjkanje samospoštovanja, jezni so na sebe in nimajo kritičnega mišljenja, zato hitro padejo pod vpliv okolice. Zlahka postanejo žrtve prerane spolnosti, splavov, zlorab, droge in alkohola. Vsi ti zunanji dejavniki jim predstavljajo pobeg pred kruto realnostjo ter željo po ustrezanju in ljubljenosti.
Končni rezultat življenja v takšni družini je občutek zapuščenosti in ponižanja. Otroci postanejo nepriljubljeni, razvajeni, prestrašeni ali maščevalni, brez upanja in zdravega zagona za življenje. Lahko se zgodi, da bodo svoja čustva zadrževali ali pa bodo šli v drugo smer, ko bodo postali brezskrbni in lahkomiselni ter se brezglavo zaletavali v življenju.
Kje je prava mera med avtoritarno in permisivno vzgojo?
Predstavljeni sta dve skrajnosti vzgoje, ki se še vedno največkrat uporablja. Otroci iz obojih oblik vzgoje sicer preživijo, toda nimajo pogojev za zdrav razvoj.
Otroci potrebujejo strukturo, to pomeni meje in usmeritve, te pa morajo biti prožne in odprte ter podane na sočuten način. Vedno znova se morata znati starša prilagajati na okoliščine in zagotavljati varnost.
Stabilnost je druga komponenta, ki je pogoj za razvijanje ustvarjalnosti in odgovornosti.
Torej za zdravo rast in razvoj je potrebno v družini zagotoviti oboje stabilnost in fleksibilnost.
Področje, ki govori o zdravi vzgoji je tema, o kateri bomo spregovorili naslednjič.
O vzgoji lahko preberete več nasvetov in izmenjate izkušnje na forumu Starševstvo in vzgoja, kjer svetuje Maša M. Bahor, dipl. teologinja, magistrica zakonskih in družinskih študij ter zakonska in družinska terapevtka.
O avtorici: Maša M. Bahor
Maša M. Bahor je po izobrazbi dipl. teologinja, magistrica zakonskih in družinskih študij ter zakonska in družinska terapevtka.
Je članica Združenja zakonskih in družinskih terapevtov. Pri svojem delu sledi strokovnim smernicam etičnega kodeksa Zakonskih in družinskih terapevtov, je pod rednim supervizorstvom ter sledi novim smernicam na svojem področju dela. Področja s katerimi največ dela so izzivi materinstva, partnerske težave, poporodne stiske, sočutno starševstvo, težave in stiske otrok in staršev, zasvojenosti, depresija, zlorabe – čustvene, spolne in fizične, nezvestoba, nasilje, osamosvojitev ter stiske s tem povezane, žalovanje, osamljenost, motnje hranjenja, samopoškodovanje. Več o Maši M. Bahor na spletni strani.
Uglašena skrb in rahločutnost v odnosu starš – otrok je ključna za razvoj občutji in odnosov v odraslosti. Delite svoje vzgojne skrbi in dileme ali vprašajte strokovnjakinjo za nasvet na forumu Starševstvo in vzgoja.
