Bi zaradi glavobolov morali obiskati zdravnika

Moški se slabo počuti
Foto: Profimedia

Bolečina ima pomembno mesto na področju klinične hipnoze.

S terapijo v hipnozi lahko dobro vplivamo na prilive po bolečinskih nevronih, ki prihajajo v osrednje živčevje iz periferije telesa in jih zmanjšamo. Tokrat se bomo v okviru zdravljenja bolečine z medicinsko hipnozo osredotočili na glavobole.

Glavobol je lahko veliko breme

Glavoboli so pogosta oblika bolečin, ki, če so hudi in se pojavljajo pogosto, lahko ohromijo življenje človeka in mu onemogočajo normalno vsakodnevno funkcioniranje.

Glavoboli so breme za posameznika, ki lahko vključuje znatno osebno trpljenje, poslabšano kakovost življenja in povečane finančne stroške. Ponavljajoči se napadi glavobola in pogosto nenehen strah pred naslednjim glavobolom škodujejo družinskemu življenju, družbenemu življenju in zaposlitvi. Kronični glavobol in strah pred naslednjim glavobolom lahko povzroči tudi nagnjenost posameznika k drugim boleznim. Na primer, anksioznost in depresija sta bistveno pogostejši pri ljudeh, ki imajo migrene, kot pri zdravih posameznikih.

Razširjenost in vrste glavobolov

Poznamo veliko vrst glavobolov. V grobem ločimo primarne glavobole, sekundarne (simptomatske) glavobole in nevralgije možganskih živcev. Velja omeniti tri najpogostejše vrste primarnih glavobolov. Zagotovo vsi poznamo migreno in a tenzijski glavobol. Oba imata zapleteno in ne v celoti poznano etiopatogenezo. Nekoliko redkejša oblika je glavobol v rafalih ali Hortonov glavobol, ki je izjemno boleč, enostranski, ponavadi lociran okoli očesne orbite.

V tem članku se bomo osredotočili na tenzijski glavobol, migreno in psihogeni glavobol. Psihogeni glavobol je sekundaren.

Po vsem svetu glavoboli prizadenejo približno 40 odstotkov prebivalstva. So pogostejši pri ženskah kot pri moških. So med prvimi tremi najpogostejšimi nevrološkimi boleznimi za večino starostnih skupin.

V Sloveniji naj bi se soočalo z migreno 270.000 ljudi. Vsaka 5. ženska, vsak 16. moški in vsak 11. otrok imajo migrenske napade.

Zakaj je treba glavobol zdraviti?

Kot smo že omenili, glavoboli tudi znižujejo kakovost življenja. Človeka onesposobijo. Glede na podatke Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) 2019 je bilo ugotovljeno, da so glavoboli tretji najpogostejši vzrok nezmožnosti prilagojenih let življenja (DALY) po vsem svetu, takoj za možgansko kapjo in demenco. DALY je merilo bremena bolezni, izraženo kot število izgubljenih let zaradi slabega zdravja, invalidnosti ali prezgodnje smrti.

Bolečino (to velja tudi za glavobol) je treba vedno zdraviti, saj se lahko na dolgi rok kronificira (postane kronična) in postane neodvisna, kar pomeni, da ne pojenja, tudi če izničimo dejavnike, ki jo prožijo. Pacienti, ki imajo hude in pogoste napade tenizijskega glavobola ali migrene, se naposled le odločijo za obisk zdravnika. Vrsto glavobola diagnosticira nevrolog in predpiše ustrezna zdravila.         

Tenzijski glavobol         

Najpogostejši glavobol je tenzijski glavobol. Pacienti običajno opišejo, da jih boli glava v obliki pasu, ki poteka preko čela do zatilja in nazaj do čela. Kot vzrok se navaja na primer premajhen vnos vode čez dan, predvsem pa naj bi bil pomemben dejavnik nastanka tudi prekomerno napenjanje perikranialnih mišic (mišic, ki so pritrjene na lobanji), kar se običajno zgodi, ko smo pod stresom. Še posebej je ta glavobol pogostejši pri posameznikih z nevrotičnimi osebnostnimi potezami, anksioznimi in stresnimi motnjami ter depresijo. Seveda ne smemo pozabiti tudi genetskih vzrokov, zaradi katerih so nekateri ljudje bolj nagnjeni k temu, da imajo tenzijske glavobole.

Migrena

Migrena je prav tako pogosta vrsta glavobola. Migreni je treba nameniti veliko pozornosti, saj so migrenski napadi lahko izjemno utrujajoči in izjemno boleči. Ljudem, ki imajo migrenske napade (nekateri celo nekajkrat na teden), se lahko izjemno zniža kakovost vsakdanjega funkcioniranja. Ženske prizadene trikrat pogosteje kot moške.

Pri tipični migreni bolnik običajno najprej občuti simptome prodromalne faze, v kateri se pojavijo sprememba razpoloženja, utrujenost, kognitivne motnje. Nato sledi aura, ki je ponavadi vidna. Bolniki opisujejo, da na primer vidijo svetleče se izpade vidnega polja, razne geometrijske vzorce in podobno. Nato se začne glavobol, ki je ponavadi enostranski in pulzirajoč. Traja lahko od štiri do 72 ur. Neredko bolečino spremlja slabost, bruhanje, fotofobija (občutljivost na svetlobo), fonofobija (občutljivost na hrup) in/ali osmofobija (občutljivost za vonj). Migrenski napad se zaključi z utrujenostjo, mišičnimi bolečinami in kognitivnimi motnjami.

Mehanizmi nastanka migrene naj bi bili še mnogo bolj zapleteni, kot so mehanizmi nastanka tenzijskega glavobola, poleg tega vsebujejo tudi več neznank. Zato mehanizmov nastanka na tem mestu ne bomo omenjali. Migreno so v raziskavah povezali z ogromno paleto različnih vzrokov. S hormonskimi nihanji, spremembami vremena, alkoholom, s premalo spanja ali s preveč spanja, dimom, lučmi, spuščanjem obrokov ter mnogimi drugimi. Ugotovljeno pa je bilo, da je stres najpogostejši prožilec migren. Tako kot pri tenzijskem glavobolu tudi za migreno velja, da obstajajo določene različice genov, ki jih povezujemo z večjo nagnjenostjo posameznika za razvoj migren.

Psihogeni glavobol

Namenimo še nekaj besed glavobolom zaradi psihiatričnih motenj. To skupino glavobolov uvrščamo med sekundarne (simptomatske) glavobole. Od teh glavobolov v hipnozi zdravimo glavobol v sklopu somatoformne bolečinske motnje (staro poimenovanje je psihogeni glavobol in v nadaljevanju uporabljamo ta izraz). Te glavoboli so odporni na farmakološko zdravljenje primarnega glavobola. Da bi odpravili vzrok, je neredko potrebna zapletena psihoanalitična terapija v hipnozi.

Kdaj se za zdravljenje glavobola obrniti na terapevta medicinske hipnoze?

Vsak kredibilni terapevt medicinske hipnoze nikoli ne bo začel z zdravljenjem glavobola, dokler bolnik ne bo imel potrjene diagnoze primarnega glavobola (denimo migrena ali tenzijski glavobol). Pri bolniku je namreč treba izključiti sekundarni (simptomatski) glavobol, ki bi ga lahko povzročal drug vzrok, denimo možganski tumor ali anevrizma. Z zdravljenjem glavobola z medicinsko hipnozo bi v tem primeru blažili bolečino in prispevali h kasnejšemu odkritju bolezni. Le ko ima bolnik potrjeno diagnozo primarnega ali psihogenega glavobola, se lahko lotimo zdravljenja z medicinsko hipnozo.

Običajno se bolniki za obisk terapevta medicinske hipnoze odločijo, če jim predpisana zdravila ne pomagajo v zadostni meri ali sploh ne pomagajo. Vsekakor lahko medicinsko hipnozo bolnik kombinira z zdravili, ki jih že prejema za zdravljenje glavobola.

Tudi pri otrocih se pojavljajo tenzijski glavoboli in migrene. Pri otrocih ni terapija z medicinsko hipnozo nič manj učinkovita.

Na tem mestu moramo opozoriti, da je treba izbrati ustrezno usposobljenega izvajalca medicinske hipnoze (to je zdravnik ali psiholog, ki se je izobraževal v Društvu za medicinsko hipnozo Slovenije) in pozna patofiziološko ozadje glavobolov, zato zna oblikovati pravi načrt zdravljenja.

Kako deluje zdravljenje glavobola z medicinsko hipnozo?

Zdravljenje glavobola z medicinsko hipnozo zahteva poseben protokol. Bolnik mora imeti diagnosticirano točno vrsto glavobola, saj je od tega odvisno, kakšna terapija v hipnozi (kakšne sugestije) bodo potrebne. Bolnikom svetujemo, da poiščejo ustrezno šolanega izvajalca medicinske hipnoze. Tak izvajalec bo znal ustrezno zdraviti glavobol. Kredibilen izvajalec tudi ve, da je lahko uporaba napačnih sugestij (sugestij, rezerviranih za zdravljenje druge vrste glavobola) kontraindicirana, saj lahko poslabša bolečino.       

Medicinsko hipnozo uporabljamo za:

  • preventivo pred nekaterimi glavoboli,
  • lajšanje glavobola – tako imenovana hipnotična intervencija.

Ko pride bolnik z glavoboli na zdravljenje v Center zdravja Tušak, se najprej osredotočimo na preprečevanje glavobolov. Z medicinsko hipnozo lahko zmanjšujemo pogostnost pojavljanja glavobolov. To je še posebej učinkovito pri tenzijskih glavobolih. Pri migrenah pa je treba ugotoviti, kaj proži migrenske napade. Če ugotovimo, da je to stres (kar je po nekaterih raziskavah najpogosteje), bo medicinska hipnoza verjetno uspešna. Velikokrat lahko s preprostimi sugestijami v hipnozi za dvig samozavesti, samopodobe … zadosti znižamo pojavnost glavobolov. Če pa so težave globlje narave (na primer nerazrešeni in potlačeni konflikti), pa se lotimo zapletene psihoanalize. Psihoanalitična terapija je zapletena oblika psihoterapije, ki jo mora izvajati ustrezno usposobljen strokovnjak, če želimo, da bo uspešna. S pomočjo psihoanalize v hipnozi (hipnoanalize) lahko odkrijemo pri bolniku določene zanj stresne dogodke iz preteklosti, ki so izvor težavnega soočanja s stresnimi situacijami, ki prožijo tenzijske ali migrenske glavobole.

Kot smo že omenili, je pri psihogenem glavobolu, da bi odpravili vzrok, neredko potrebna zapletena psihoanalitična terapija v hipnozi. Skozi terapijo v hipnozi običajno lažje spoznavamo potencialne vzroke in pobudnike začetka glavobola in nato bolnika s pomočjo posthipnotskih povelij učimo spreminjati način vedenja, ki sicer izzove glavobol. S sprožilci se potem v terapiji običajno skuša bolnik soočiti in dogodke predelati z vidika zrelejše osebnosti, kar običajno pripomore k zmanjšanju ali odstranitvi glavobola. Včasih pa pri teh glavobolih zadostuje že tudi enostavna terapija za dvig samozavesti, telesne ali druge samopodobe, terapija zdravljenja perfekcionizma in izgorelosti.

Bolnik nato dobi za domov audio posnetke hipnotičnih intervencij za migrenske napade ali za napade tenzijskega glavobola, da jih lahko posluša doma, v primeru da se pojavi glavobol. To so posebne intervencije za zmanjševanje bolečine, ki so za tenzijski glavobol in migreno dokaj podobne. Dobijo tudi hipnotične intervencije za preprečevanje migrene v obdobju aure. Bolniki ponavadi prepoznajo auro, ki napoveduje migrenski napad in lahko tako s poslušanjem specialnih hipnotičnih intervencij za aure migrenski napad preprečijo. Hipnotične intervencije za napade psihogenega glavobola so zapletenejše in prilagojene posamezniku.

Kako deluje hipnotična intervencija za zmanjševanje bolečine pri tenzijskem glavobolu in migreni?

Sugestije (terapevtska navodila) za tenzijski glavobol ali migrenski napad, ki jih podamo bolniku v hipnozi, temeljijo na vplivanju na sistem termoregulacije v možganih; s sugestijami pri pacientu izzovemo občutek hladne glave in s tem vzburimo sistem termoregulacije hipotalamusa. Bolnika odpeljemo v hipnozi na hladen kraj, na primer v hribe, ali pa denimo v toplo kad in mu sugeriramo občutek toplote telesa in hladu glave. Žile glave se skrčijo, kar pomeni, da v glavo pride manj krvi, kar botruje k manjšemu vnetju perikranialnih mišic pri tenzijskem glavobolu ali k skrčenju žilja v glavi pri migrenskem napadu (pri migrenskem napadu, naj bi bilo namreč prišlo do skrčenja žil v glavi). S sugestijami tudi upočasnjujemo srčni utrip in krvni tlak, kar dodatno prispeva k zmanjšanemu navalu krvi v glavo. Pri tenzijskem glavobolu skušamo tudi sprostiti napete perikranialne mišice.

Kako medicinska hipnoza deluje v praksi – primer

V praktičnem delu smo imeli kar nekaj izkušenj s tem, kako človekova duševnost včasih ustvari glavobole s ciljem, da bi se na ta način morda lahko izognila nečemu še težjemu, bolj stresnemu, oziroma nečemu, kar se takrat zdi še večja grožnja.

V terapiji smo imeli vrhunskega športnika, kateremu se je pred nastopom pojavljal glavobol. Bolečina je bila tako močna, da so mu včasih tekle solze, prav tako je včasih bolečino spremljalo bruhanje. Vse to mu je praviloma vedno preprečilo doseči vrhunski rezultat. Skozi terapijo smo ugotovili, da se je bolečina prvič začela pojavljati, ko si je z glavobolom v osnovni šoli kupil “vstopnico” za to, da je lahko na dan preverjanja znanja ostal doma. S tem se je izognil možni slabi oceni. Na začetku je zgolj pomislil, kako bi bilo dobro, če zboli, ker mu ne bi bilo treba v šolo, kasneje pa se je bolečina začela pojavljati sama od sebe. Šlo je torej za psihogeni glavobol. Skozi obravnavo smo ga naučili razumeti smisel te psihosomatske bolečine, skozi terapijo pa smo ga s pomočjo hipnoze naučili sprostiti se, ustvarili smo pred-nastopno rutino, s katero smo povečali občutek varnosti tik pred nastopom, v hipnozi pa je dobival tudi sugestije za dvig samozavesti in postopno smo bolečino popolnoma odstranili, kar mu je pomagalo pri doseganju vrhunskih rezultatov.

Avtor
Piše

Maks Tušak

Študent zadnjega letnika medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti. Aktivno se izobražuje v Društvu za medicinsko hipnozo Slovenije – DMHS. Ukvarja se s hipnotično terapijo bolečine, kožnih bolezni, psihosomatike, hipnoanestezijo in hipnoanalgezijo ter jačanjem samozavesti in samopodobe. Je avtor ali soavtor več znanstvenih in strokovnih člankov s področja medicine, medicinske hipnoze. Sodeluje pri tečajih medicinske hipnoze in psihične priprave mladih športnikov, predava pa tudi po različnih podjetjih. Kontakt: 041 676 221, [email protected]

Več novic

New Report

Close