“Pljučni rak je eden tistih rakov, ki v zgodnjih fazah bolezni ne povzroča veliko težav, ali sploh nobenih, in ga zato najpogosteje odkrijemo, ko je bolezen že v napredovali fazi. Glavni simptom, ki ga največkrat povezujemo s pljučnim rakom je kašelj, za katerega pa so vzroki številni in najpogosteje drugi,” pravi specialistka radioterapije in onkologije doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., iz Onkološkega inštituta Ljubljana.
Krvav izpljunek
Sogovornica razloži, da je kašelj naravni obrambni mehanizem organizma, ki pomaga očistiti dihalne poti. Pri prehladu ali okužbi dihal kašelj običajno spremlja splošno slabo počutje in povišana telesna temperatura. Bolj zaskrbljujoč simptom je krvav izpljunek, ki ljudi hitro privede k zdravniku. “Tudi krvav izpljunek ni specifičen znak pljučnega raka, saj gre ob pojavu tega simptoma v 80 odstotkih za druge vzroke, vsekakor pa je nujna nadaljnja diagnostika ob pojavu tega simptoma,” opozori.
Kdaj nujna obravnava pri zdravniku?
Drugi znaki, ki jih po besedah sogovornice opažajo bolniki, so lahko bolečina v prsnem košu ali ramenu, težko dihanje, izguba apetita, izguba telesne teže, hripavost, betičasti prsti, povečane bezgavke na vratu ali pa znaki, ki jih povzročajo zasevki kjerkoli v telesu, kot so denimo bolečine v kosteh, glavobol in podobno.
“Vsi ti znaki, ki jih ne uspemo zadovoljivo pojasniti in trajajo več kot tri tedne ali se celo stopnjujejo, zahtevajo nujno obravnavo pri zdravniku. Ker je rak pljuč v 90 odstotkih povezan s kajenjem, morajo biti kadilci še posebej pozorni na spremembo kadilskega kašlja in pojav zgoraj opisanih simptomov.”
Doc. dr. Martina Vrankar
Bolezen ozdravljiva pri polovici bolnikov
Sogovornica pove, da je pljučni rak eden od rakov z najslabšo prognozo in je najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji, tako pri ženskah kot pri moških. Bolnike s pljučnim rakom, ki jih odkrijejo v zgodnjih stadijih bolezni, ko bolezen še ni razsejana, lahko pozdravijo. V napredovalem stadiju, ko so že prisotni zasevki, in takih bolnikov je ob diagnozi okoli 50 odstotkov, bolezen ni ozdravljiva. “Zgodnja prepoznava simptomov je zato izjemno pomembna, zgodnejše odkrivanje pred pojavom simptomov pa bi zagotovo pripomoglo k odkrivanju pljučnega raka v zgodnjih stadijih in zato boljšim možnostim ozdravitve,” poudarja dr. Martina Vrankar.
Preventiva
Preventiva pljučnega raka je lahko primarna in sekundarna. Izreden pomen pri preprečevanju pljučnega raka ima primarna preventiva, ki vključuje preprečevanje začetka kajenja, neizpostavljanje tobačnemu dimu iz okolja, opuščanje kajenja in zmanjšanje izpostavljenosti drugim kancerogenim dejavnikom iz okolja, razlaga sogovornica. “Z razvojem znanosti in tehnologije bomo v prihodnje tega raka lahko zelo verjetno obvladovali tudi v okviru sekundarne preventive, s sistematičnem odkrivanjem in zdravljenjem zgodnjih stadijev pod okriljem organiziranega populacijskega presejanja, in sicer med prebivalci z visokim tveganjem za nastanek tega raka. Glavni cilj organiziranih populacijskih presejalnih programov je zmanjšati umrljivost za rakom,” sklene dr. Martina Vrankar.
“Raziskave so pokazale, da s presejanjem lahko dokazano zmanjšamo umrljivost zaradi pljučnega raka. Pomembna pa je seveda tudi preventiva in prenehanje kajenja. Po izračunih je namreč korist od prenehanja kajenja tri do petkrat večja od tiste, ki jo prinaša zgodnje odkrivanje pljučnega raka v presejalnih programih.”
Doc. dr. Martina Vrankar
Dodatne informacije o raku pljuč so na voljo tudi v knjižici, ki jo je izdalo Društvo Onkoloških bolnikov Rak pljuč: vodnik za bolnike/ce na poti okrevanja
