Da se uskladimo z naravnim cirkadianim ritmom telesa, ki vpliva na presnovo, prebavo in sproščanje hormonov, je zadnji dnevni obrok smiselno zaužiti med 17. in 19. uro, piše New York Post. Če hrano uživamo prepozno, to lahko vpliva na cirkadiani ritem in negativno vpliva na spanec, prebavo in razpoloženje. “Vemo, da je pri ljudeh, ki jedo pozneje zvečer, tveganje za debelost večje,” je povedala Tara Schmidt, diplomirana dietetičarka na kliniki Mayo Diet.
Študija iz leta 2022, objavljena v reviji Cell Metabolism, je pokazala, da so ljudje, ki so zadnji obrok pojedli okoli 17. ure, porabili več kalorij kot tisti, ki so večerjali pozneje.
Prebava je boljša, ko je telo še aktivno
Prebava je najboljša, “Ko je še svetlo in je telo aktivno,” je povedala Schmidtova. “Če bomo po obroku še telesno aktivni, bo raven glukoze v krvi nižja. Zaužita hrana raven namreč zviša raven glukoze v krvi, telesna aktivnost pa jo zniža.“
Prepozno zaužita večerja lahko poslabša tudi zgago oziroma refluks. Študija iz leta 2023 pa je celo pokazala, da imajo tisti, ki večerjajo po 21. uri, 28 odstotkov večjo verjetnost, da jih bo zadela kap.
Poleg prepozne ure, ob kateri zaužijemo obrok, lahko prebavne motnje in zgago, zaradi katerih je težje zaspati in kakovostno spati, povzročajo tudi določene vrste hrane, denimo hrana z visoko vsebnostjo maščob ali kislin, kofein in močne začimbe. Hrana, ki spodbuja boljši spanec, običajno vsebuje dobro razmerje med pustimi beljakovinami, vlakninami in kompleksnimi ogljikovimi hidrati.
Hrano počasi in dobro prežvečiti
Strokovnjaki pravijo, da je pomembno hrano tudi dobro in počasi prežvečiti: počasno in premišljeno žvečenje hrane lahko pomaga pri znižanju telesne teže, saj ljudje bolje prepoznajo sitost in se ne prenajedajo.
